Ko januar razkrije skrite napake hiše, toplotni mostovi pod drobnogledom
Januarja so toplotni mostovi najbolj vidni. Preverite, zakaj nastanejo, kako jih prepoznati in kako preprečiti plesen ter toplotne izgube v domu.
Januar, ko so temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo največje, zelo hitro razkrije skrite pomanjkljivosti stavbnega ovoja. Med najpogostejšimi težavami, ki pridejo v tem času do izraza, so toplotni mostovi – tihi krivci za višje stroške ogrevanja, slabše bivalno ugodje in pojav plesni.
Kaj so toplotni mostovi in zakaj nastanejo
Toplotni most je del stavbe, kjer toplota uhaja hitreje kot drugje. Do tega pride zaradi prekinitve ali pomanjkljive toplotne izolacije, uporabe materialov z večjo toplotno prevodnostjo ali zaradi neustreznih detajlov pri gradnji. Najpogosteje se pojavljajo na stikih zunanjih sten in stropov, pri oknih in vratih, balkonih, armiranobetonskih prekladah ter vogalih prostorov.
V teoriji gre za majhne površine, v praksi pa lahko povzročijo velike izgube energije. Toplotni mostovi lahko povečajo toplotne izgube stavbe tudi za 20 do 30 odstotkov.
Januarja so najbolj očitni
Januarja je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo največja, pogosto tudi več kot 20 °C. Prav ta kontrast povzroči, da se toplotni mostovi izraziteje pokažejo. Površine na teh mestih so hladnejše, kar lahko opazimo kot hladne lise na stenah, rosenje oken ali celo kapljice vode na notranjih površinah.
Poleg tega je pozimi zrak v notranjih prostorih bolj vlažen zaradi kuhanja, pranja in sušenja perila. Ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino, nastane kondenz – idealni pogoji za razvoj plesni. Prav zato se v januarju pogosto prvič pojavi črna plesen v vogalih ali okoli oken.
Kako jih prepoznamo brez strokovne opreme
Čeprav je termografska kamera najzanesljivejši način odkrivanja toplotnih mostov, jih lahko januarja prepoznamo tudi brez nje. Značilni znaki so neenakomerno ogrete stene, občutek hladu ob zunanjih zidovih, temni madeži v vogalih ter stalno rosenje oken, kljub rednemu prezračevanju. Občutek mraza v prostoru je pogosto povezan bolj s hladnimi površinami kot z dejansko temperaturo zraka. To pomeni, da lahko termostat kaže 22 °C, a se vseeno ne počutimo prijetno.
Posledice za zdravje
Dolgotrajno zanemarjanje toplotnih mostov ne pomeni le višjih stroškov ogrevanja. Hladne površine vplivajo na bivalno ugodje, povečujejo tveganje za plesen in lahko dolgoročno poškodujejo konstrukcijo. Vlaga, ki se nabira v materialih, zmanjšuje njihovo trajnost, hkrati pa negativno vpliva na zdravje prebivalcev, zlasti alergikov in astmatikov.
Kako jih sanirati – in zakaj je zima pravi čas za diagnostiko
Januar ni idealen čas za gradbena dela, je pa odličen čas za diagnostiko. Termografski posnetki so v hladnem obdobju najbolj natančni, saj jasno pokažejo, kje toplota uhaja. Na podlagi teh podatkov se lahko spomladi ali poleti lotimo ciljno usmerjene sanacije. Najpogostejši ukrepi vključujejo izboljšanje toplotne izolacije, zamenjavo ali pravilno vgradnjo stavbnega pohištva, sanacijo balkonov in odpravo konstrukcijskih napak. Pri starejših stavbah se pogosto izkaže, da že manjši posegi bistveno izboljšajo stanje.
Toplotni mostovi kot opozorilo, ne kot kazen
Če jih januarja opazimo, to ni razlog za paniko, temveč priložnost za izboljšave. Mnogi lastniki šele ob prvem pojavu plesni ali visokih računih za ogrevanje začnejo razmišljati o težavi, a prav zgodnje zaznavanje omogoča cenejše in učinkovitejše rešitve.
Preberite še:
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
