Poklic fizioterapevta je vse bolj iskan. Se strinjate in zakaj menite, da je tako?
Res je, da je poklic fizioterapevta vse bolj iskan. Po mojem mnenju je tu več razlogov. Vse večja je pojavnost mišično skeletnih težav, predvsem zaradi obremenitev, dolgotrajnega sedenja in nasploh hitrega tempa življenja. Večje pa je tudi zavedanje ljudi za svoje težave. Če vzamemo npr. bolečine v križu, ljudje veliko prej obiščejo fizioterapevta kot včasih, ko so se sprijaznili s tem in živeli z bolečino. To je za nas seveda pozitivno, saj lahko težave v začetnih fazah veliko lažje odpravimo.
V kakšni meri lahko fizioterapevt pripomore k boljšemu zdravju oziroma fizičnemu stanju posameznika?
V mojih očeh je bistvena naloga fizioterapevta izobraževanje pacienta. Ta mora vedeti in razumeti, zakaj se pojavljajo bolečine in samo na tak način se jim lahko dolgoročno izogne. Vse več pa se terapevti zanašajo na moderno tehnologijo in aparature, vendar dolgoročno lahko vplivamo na večino patologij le z vajami, ki jih pacient potrebuje.
Kje vse ste se vi usposabljali in zakaj je nenehno usposabljanje pri fizioterapevtih tako zelo pomembno?
Začel sem na Fakulteti za šport s študijem kineziologije, kar mi je dalo dobro osnovo in tudi močno vplivalo na moj način dela. Kineziologija je znanost v športu in menim, da ravno zaradi tega pri svojem delu tako preferiram vadbo in različne vadbene pristope. Študij sem nadaljeval na Zdravstveni fakulteti, kjer sem študiral fizioterapijo. Na področju obravnave ledvene hrbtenice pa sem opravil specializacijo pod mentorstvom priznanega dr. Stuarta McGilla. Z uporabo njegove metode rehabilitacije je mogoče dosegati izjemne rezultate tudi pri zelo kompliciranih in dolgo trajajočih patologijah ledvene hrbtenice. Imam tudi specializacijo po t. i. Schrottovi metodi pod okriljem ISST za neoperativno obravnavo skolioz. Le-ta je edina neoperativna tehnika, ki temelji na vadbi in ima znanstveno dokazane učinke na korekcijo skolioz pri mlajših.
Ste tudi nekdanji športnik. Ali zato bolje razumete športnike in njihove poškodbe?
Največ se ukvarjam z boksarji, ker sem tudi sam tekmoval v tem športu. Mislim, da je to bistveno za razumevanje ne samo mehanike poškodb, ampak tudi za razumevanje športnika, kako on/ona vidi to poškodbo in kakšen vpliv ima poškodba na njegovo/njeno psihološko stanje. Sam se ne bi nikoli lotil celotne rehabilitacije profesionalnega košarkarja, ker verjamem, da so na tem področju drugi terapevti bolje specializirani in bolje razumejo mehaniko tega športa.
Za kakšne primere je bolj primeren osebni trener, kje pa fizioterapevt?
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Vsaj iz svojih izkušenj lahko povem, da osebni trener ni primeren za ljudi z resnimi težavami. V večini enostavno manjka poznavanje patologij in sprememb, ki jih le-te prinesejo s seboj. Za resne težave oz. akutne bolečine je vsekakor bolj primeren fizioterapevt. Kadar pa je pacient brez večjih težav, pa lahko s pomočjo osebnega trenerja zelo dobro ohranja motivacijo za vadbo.
Kakšnih bolečin je med ljudmi, ki vas iščejo, največ?
Največ se ukvarjam z bolečinami v ledveni hrbtenici. Vse več je ljudi s takimi težavami, zaskrbljujoče je tudi, da starostna meja pacientov s težavami v ledveni hrbtenici strmo pada.
Kako delate z ljudmi, ki jim je fizična aktivnost odveč? Kako jih motivirate?
Pacientu je treba pokazati, kakšen učinek imajo lahko vaje. Ko bo začutil, da je bolečin vse manj, tudi motivacija ne bo problem.
Vam pacienti pogosto rečejo, da so zmedeni od številnih vaj, ki jih najdejo na spletu? Kako vi presodite, katere vaje so primerne za posameznika?
Na internetu je poplava informacij, nasvetov in vaj. Osebno vsakega pacienta testiram in opravim meritve, pregledam zdravstveno dokumentacijo in na podlagi tega sestavim sklop vaj, ki je zanj primeren. Seveda pa je treba vaje prilagajati pacientovem napredku in stopnjevati težavnost.
Bolečine v križu pogosto postanejo kronične. Kaj svetujete takšnim pacientom?
Pogosto vidimo, da bolečine niso zares kronične, ampak ljudje nezavedno delajo določene aktivnosti oziroma gibe, ki vedno znova sprožijo manjše epizode akutnih bolečin. Sčasoma se meja med temi akutnimi epizodami bolečin zabriše in pacient jih smatra za kronične. Zato je pomembno, da se te dražljaje ugotovi in se zadeve lotimo čim prej.
Se pacienti s kronično bolečino v križu lahko kje najdejo ali povežejo? Imajo kakšno skupno mesto?
S skupino kolegov, kjer je vsak od nas strokovnjak na določenem področju, smo po vzoru iz tujine letos ustanovili spletni projekt Spinalia: Skupnost s hrbtenico. To je spletna stran s pridruženim forumom, ki je namenjen ljudem s težavami v ledveni hrbtenici. Na spletni strani objavljamo prispevke ortopedov in fizioterapevtov, ki sodelujejo tudi v forumu in tam nudijo ljudem koristne nasvete. Na forumu lahko ljudje z bolečinami v ledveni hrbtenici med seboj izmenjajo mnenja in izkušnje. Skupnost najdete pod www.spinalia.net in je brezplačna, zato vas vabim, da se ji pridružite.
