Ljudje, ki so nenehno aktivni in se ves čas soočajo z mentalnimi izzivi, so v manjši nevarnosti za demenco. In kako lahko zaposlimo možgane? Z branjem knjig, tečaji vseh vrst, poslušanjem radia, igranjem igric, obiskom muzeja ali predstave, učenjem jezikov ... Mi pa vam ponujamo še nekaj napotkov.
Postavljajmo stvari na glavo
Če ste desničar – pišite z levo. Peljite se v službo po drugi poti. Zaprite oči in poskusite uganiti, kaj jeste.
Se spomnite, da ste kot otrok radi hodili ritensko? Tudi zdaj skušajmo utečeno in običajno spremeniti v svoje nasprotje. Raziskovalci Duke University so razvili vrsto vaj, poimenovali so jih neurobics, ki izzivajo možgane tako, da jim spreminjajo običajno rutino. Možgani morajo usvojiti nov način mišljenja, v pomoč pa jim je vseh pet čutov.
Telovadba za ostrino misli
Vsaka vrsta telesne dejavnosti, ki zmerno pospeši srčni utrip, koristi tudi možganom. Sem sodijo plavanje ali hitra hoja (znana tudi kot nordijska). Strokovnjaki tega za zdaj še ne znajo pojasniti, a videti je, kot da telesna dejavnost pospeši dotok krvi v možgane in izboljša njihovo prekrvitev oziroma medcelično povezavo v njih. S tem največ pridobi področje spomina, domišljije in tudi sposobnost načrtovanja.
Vpliv prehrane
Možganom bomo naredili veliko uslugo, če bomo s prehrano skrbeli za zdravje srca in ožilja. Čezmerna teža v srednjih letih kar za dvakrat poveča nevarnost za demenco v kasnejših letih. Zvišan holesterol in visok krvni tlak prav tako prispevata svoje. Zato je pametno upoštevati naslednje nasvete:
- Pecimo ali uporabljajmo žar namesto cvrimo
- Kuhajmo s koristnimi maščobami, denimo s semenskimi olji ali oljčnim oljem, ne pa s smetano, maslom ter živalskimi maščobami.
- Pojejmo čim več sadja, izbor pa naj bo kar se da pester. Prav tako pojejmo veliko zelenjave.
- Jejmo ribe.
Pijača
Preveč popitega alkohola neposredno vpliva na oblikovanje našega mnenja, presojo, tudi gestikulacijo in gibanje. Pa na spomin. Alkohol ima poleg teh takojšnjih učinkov tudi dolgoročne posledice. Sprednji možganski reženj ob dlje trajajočem rednem uživanju alkohola utrpi posledice, ki se jih ne da več popraviti, četudi opustimo pijačo.
Igrice krepijo možgane
Več študij je pokazalo, da so videoigrice koristne, saj stimulirajo dele možganov, odgovorne za gibanje, spomin, načrtovanje in finomehanične spretnosti. So taki, ki trdijo, da redno igranje igric krepi edino in samo človekovo sposobnost igranja igric – kar morda drži, ampak le zakaj naj bi bila zabava namenjena le otrokom? Zabavajmo se tudi odrasli!

Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Vpliv glasbe na možgane
Zahvalite se mami, ki vas je silila k uram klavirja. Zgodnje igranje kateregakoli instrumenta se pozna za vse življenje. Zagotavlja namreč jasnejše mišljenje, ko smo starejši. Izkušnja z glasbo krepi tudi delovanje tistih delov možganov, ki nimajo z glasbo prav nič skupnega, denimo spomin ali načrtovanje. Poleg tega izboljšuje koordinacijo rok. In – nikoli ni prepozno, da začnemo!
Prijatelji so pomembni
Bodimo odprti do ljudi. Pogovarjanje krepi in ostri mišljenje, pa najsi bo to v službi, doma ali v družbi. Študije jasno kažejo, da družabnost zelo koristi možganskim sposobnostim. Torej – čas je za telefonski klic. Pogovarjajmo se!
Ohranimo mirno kri
Preveč stresa poškoduje sive celice, ki so odgovorne za posredovanje informacij. Sprostimo se, ohranjajmo notranji mir, pri tem nam bodo v pomoč:
- dihalne vaje z globokim dihanjem
- tisto, kar nas od srca nasmeji
- poslušanje glasbe
- joga ali meditacija
- dober sogovornik
Spanje prebuja možgane
Pred učenjem in po učenju česa novega si privoščimo dober odmerek spanja. Če začnemo utrujeni, se težko osredotočimo, če pa po učenju zaspimo, možgani shranijo informacije in si jih lahko kasneje prej prikličemo v spomin. Odrasli potrebujemo 7–8 ur spanja vsako noč.
Opomniki
Vsi pozabljamo, to drži kot pribito. Starejši ko smo, težje si zapomnimo stvari. To je povsem normalen proces. So pa pripomočki, ki nam ga pomagajo upočasniti:
- zapisujmo si
- uporabljajmo rokovnik – tudi za majhne opravke (denimo: pokliči mamo!)
- osredotočajmo se na konkretno nalogo, ki jo opravljamo
- novih reči se učimo korak za korakom
Igra z imeni
Se tudi vi stežka spomnite imen? Zmeraj ponovimo ime novega sogovornika – vsaj v glavi, če se da, pa kar v pogovoru. Ali pa imenu poiščimo rimo, najraje kaj zabavnega, npr: Lana je zmeraj nasmejana.