Najbolj nas veseli podatek, da nas pomlajuje zunaj in znotraj, da je močan antioksidant in spodbuja imunski sistem, da učinkuje proti raku, uravnoveša razmerje med slabim in dobrim holesterolom, uravnoveša krvni tlak in umirja sladkor v krvi, za povrh pa preprečuje kopičenje maščob in torej pomaga pri hujšanju. Seveda nas zanima, kako ga lahko dobimo v telo po naravni poti.
Kje ga najdemo?
Resveratrol je rastlinskega izvora, največ ga je v lupinah, ovojnicah, v poganjkih, pa tudi v tanki vrhnji plasti lubja, je močno protibakterijsko in protiglivno sredstvo, skratka, rastline varuje pred plesnijo in drugimi obolenji. Seveda nas zanimajo predvsem rastline, kjer ga je največ, žal nam barbadoška češnja oziroma acerola (in tega sadeža izdelujejo prehransko dopolnilo) sveža ni dostopna.
Je pa povsod okrog nas osovraženi japonski dresnik, tujerodna zelo invazivna rastlina, ki očitno nima samo slabih lastnosti. Prehransko dopolnilo izdelujejo tudi iz njega (korenin), lahko pa ga uporabljamo tudi sami (in s tem vsaj malo razbremenimo naravo).
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
Za žganje ali za čaj
Uporabni so desetcentimetrski poganjki, ki jih prekuhamo in jemo kot šparglje ali rabarbaro (lahko jih narežemo med stepena jajca, ki jih potem spečemo). Sicer pa spomladi ali jeseni nakopljemo koreninice, jih zrežemo na koščke, spravimo v steklenico do ene tretjine in zalijemo z dobrim domačim žganjem.
Eno šilce na dan bi nas moralo po nekaj tednih spraviti v precej boljšo kondiciji. Narezane koreninice lahko posušimo in uporabimo za čaj, ki pa ga ne smemo piti cele litre, ker vsebuje rastlina oksalno kislino (kot kislica), ki s v kristalih nabira v telesu, posebej na kosteh.
Grozdje, borovnice, robide
Resveratrol najdemo v borovnicah in robidah, zelo veliko pa ga je v lupini rdečega grozdja.
So pa tudi drugi, preprostejši viri resveratrola. Ljubitelji jagodičevja (to je tudi edino sadje, ki je priporočeno diabetikom) ga najdejo v borovnicah in robidah, zelo veliko pa ga je v lupini rdečega grozdja. Od tod tudi skrivnost, zakaj nekateri narodi kljub nezmerni hrani nimajo običajnih bolezni obilja, recimo Francozi. Pri kosilu in večerji namreč spijejo kozarček rdečega vina. Pripomba – vino ima veliko resveratrola le, če je temne barve, kar pomeni, da so vinarji zmleto grozdje nekaj časa pustili v kadeh in šele potem stisnili.
Resveratrol je najhitreje dosegljiv v črni čokoladi in arašidovem maslu, za zalogo pa si ga lahko naredimo tudi iz smrekovih iglic, kje ga je tudi veliko (sirup iz iglic je staro zdravilo proti prehladu). Iglice potresemo s sladkorjem in medimo na toplem, dokler ne nastane sirup, ali pa jih čez noč namakamo v čisti vodi, zjutraj malo pogrejemo in tekočino spijemo (pest iglic na 2,5 dl vode).
