Hitimo od opravka k opravku, delovne naloge se kopičijo, da komaj še dihamo pod težo obveznosti, za oddih seveda ni prav nobenega časa, niti za najkrajšo pavzo ne. Vsega tega ne pustimo za zaprtimi vrati pisarne. Stres se z nami vred odpravi domov, kjer ponagaja pri spanju, povzroča glavobol in iz nas naredi izčrpano lupino.
V takem stanju se človek vpraša, ali res ni nobenega sredstva, s katerim bi si lahko pomagali skozi stres in njegove posledice. Se telesa ne da okrepiti, da bi bilo odpornejše? Seveda šport pomaga, a telesna kondicija ni dovolj – v stresu je pod pritiskom telo kot celota: živci, želodec, odpornost, počutje … A pregovor pravi, si, kar ješ. Res je, prehrana je pomembna. Naj postane naša vsakodnevna zaveznica v boju proti stresu.
Za boljši spanec
Zaradi nenaspanosti postajajo naše tegobe še večje in začaran krog nas začne stiskati in daviti.
Preganjajo nas roki, ki se jih ne sme zamuditi, obremenjujejo nas težave, ki jim ni videti rešitve, skrbi nas tarejo – le kako naj bi spanec nemoteno legel na naše oči? Če pa že zaspimo, se vse prepogosto dogaja, da nas sredi noči zbudi nemir in potem se težke misli v naši glavi le še množijo in množijo ter preženejo spanec.
Pomagalo bo le, če vzpodbudimo telo k izločanju spalnega hormona. Pri tem nam bodo v pomoč indijski oreški. Vsebujejo aminokislino L-triptofan, ki vpliva na večje izločanje serotonina, ta pa na izločanje melatonina, spalnega hormona. Najbolje jo telo izkoristi ob hkratnem zaužitju ogljikovih hidratov, denimo testenin.
Za krepko srce
Zaradi stresa nam srce tolče kot za stavo in srčni utrip se dvigne do neba. To je posledica tega, da telo v času preobremenjenosti izloča več stresnih hormonov, ti pa zožijo ožilje, kar srcu oteži njegovo delo. Tudi za rešitev tega problema obstaja hrana, ki nas lahko zaščiti: ohrovt. Vsebuje zelo malo maščob, a so zelo dragocene.
V skromnem gramčku maščobe je namreč 140 mg alfa linolne kisline (ALA), neke vrste rastlinske maščobne kisline omega 3. Njen sloves je nesporen, njeni učinki prav tako – učinkuje protivnetno ter varuje ožilje in srce.
Tudi orehi zaščitijo srce pred stresno preobremenitvijo. So bogat vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo krvni tlak. Če združimo moč ohrovta in orehov, nam bo srce hvaležno. Nasvet: testenine z ohrovtom in orehovim prelivom. Izvrstno in zdravo obenem!
Gospodarstvo
Privarčujte, ko nakupujete: 6 nasvetov za pameten obisk trgovine
Za glavo brez glavobola
Glavobol je členek v verigi, o kateri se zdi, kot bi jo napletel sam peklenšček: stres povzroča bolečino, bolečina pa krepi stres. Ne gre drugače kot presekati ta krog in pregnati bolečino. V pomoč nam bo – ingver. Snov, ki tej korenini daje značilen oster okus, se imenuje gingerol ali ingverjevo olje. Njegov učinek je primerljiv z učinkom aspirina. Učinkovit je celo pri migrenah, to zmeraj bolj dokazujejo tudi znanstveni poizkusi.
Podoben učinek ima tudi čili. Vsebuje kapsaicin, ki pospešuje prekrvitev, hkrati pa znižuje krvni tlak. Ker je bogat z magnezijem – znano je, da magnezij blaži glavobol –, je to še dodatna pomoč pri premagovanju glavobola. Veliko magnezija, tega dragocenega minerala, je tudi v kitajskem zelju.
Za krepitev odpornosti
Ravno ko se človek vsaj malo umiri in misli, da je stres za njim, se rado pojavi praskanje v grlu, ki ne napoveduje nič dobrega. Izkušnje kažejo, da so bolezni zelo pogoste takoj po stresnem obdobju. Razlog za to je preprost: v stresu je telo polno kortizola, ta pa zlagoma oslabi imunski sistem. Telo je potem dovzetnejše za infekcije. A s primerno hrano se lahko v dneh izčrpanosti po stresu dodobra okrepimo.
Nazaj v preprostost se glasi formula. Čas je za navadno zelje. To vsebuje obilo vitamina C. Ste vedeli, da zeljni obrok pokrije vso dnevno potrebo po tem pomembnem vitaminu? Če mu dodamo beli fižol, ki vsebuje cink, smo blagodejni učinek na povečanje odpornosti še okrepili. Tudi sveže sok rdečih pomaranč bo telo oskrbel z veliko vitamina C.
Za več energije
V akutnem stresu je delovanje celotnega telesa urejeno tako, da podpira naše prizadevanje za doseganje zahtevnih rezultatov, in je usmerjeno v čim večjo učinkovitost. Za to smo mu hvaležni, a na dolge proge takega napora ne smemo pričakovati od njega. Moramo ga okrepiti.
V pomoč so nam lahko semena pinije, pinjole, ki vsebujejo med vsemi oreški in semeni največ vitamina B1. Imajo tudi veliko vitamina B2, ki skupaj s prvim sodeluje v absorbiranju energije iz naše hrane. Pinjole vsebujejo še fosfor, železo in niacin, ki obnavljajo mišice in živčevje.
Če si jedilnik obogatimo še z rdečo čebulo, bomo z njenim barvilom zaužili učinkovine, ki blažijo kronična vnetja. Seveda telesa ne velja krepiti samo po končanih velikih projektih – najbolje je zanj s pravilno prehrano skrbeti ves čas.
