Ogljikov oksid je gorljiv in toksičen plin brez barve, vonja in okusa. Človeško telo ga ne more zaznati, žal pa lahko sproščanje tega plina v stanovanju povzroči celo smrt. Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. Prvi znak zastrupitve je lahko glavobol, skrajni pa smrt.
Najpogostejši razlogi za povečane koncentracije
Komisija za preventivo razkriva, da prevelike koncentracije ogljikovega oksida v prostoru najpogosteje nastanejo zaradi slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki), napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline), neustreznega prezračevanja oziroma oskrbe s svežim zrakom v prostoru, kjer stoji peč na trdno, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler.
Vse več zastrupitev ob hrambi lesnih peletov
Ogljikov oksid lahko nastaja tudi v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov (in sekancev). Poskusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin peletov (10 kilogramov ali več) nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega oksida. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
Njena.si
Prenosno in distribucijsko omrežje čaka zgodovinski investicijski cikel
Prostore čim pogosteje zračimo
Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oziroma snovi, pri kateri se pojavlja ogljik. V stanovanjih je to povsod tam, kjer se uporabljajo peči na trdno gorivo, peči na naftne derivate in peči oziroma bojlerji na zemeljski plin. Nastaja tudi med nepopolnim zgorevanjem s plamenom kot tudi pri tlenju.
Med zgorevanjem s plamenom nastaja nekajkrat manjši delež ogljikovega oksida kot pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (za počasnejše zgorevanje) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več ogljikovega oksida, kot če v peč prihaja več zraka.
Med kurilno sezono je treba torej paziti na to, da ne prihaja do nepopolnega zgorevanja. Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka. Vaš prvi ukrep naj bo redno prezračevanje, tudi če je zunaj zima, in sicer tako, da okna odprete na stežaj in s tem ustvarite manjši prepih. Na ta način boste zamenjali zrak v prostoru, bolj svež zrak bo vplival tudi na boljše počutje.
Preprečimo katastrofo
Poleg prezračevanja je dobro poskrbeti še za redne preglede in čiščenje dimovodnih naprav in zračnikov. Pa še z nečim si lahko pomagate, da boste ponoči mirneje spali. Z detektorji, ki so že nekaj let obvezni. Prednosti detektorjev so zgodnje obveščanje, ko življenje še ni ogroženo, cenovna dostopnost ter preprosta montaža in vzdrževanje, ki pa morata biti izvedena po navodilih proizvajalca.
