Novice Svet24

Medtem ko nekateri uživajo v druženju, prazničnem vzdušju in izpolnjevanju pričakovanj, drugi občutijo globoko osamljenost, tesnobo ali celo depresijo.

Idealizirana podoba praznikov, ki jo ustvarjajo mediji in komercializacija, mnogim ustvarja iluzijo, da morajo biti ta čas neprestano srečni in obkroženi z ljubljenimi. A resničnost je pogosto drugačna. Praznične lučke lahko osvetlijo tudi naše notranje dvome, bolečine in občutek pomanjkanja. Prav v tem obdobju se mnogi spopadajo z intenzivnimi čustvi, ki so lahko posledica pritiskov okolice, nerešenih konfliktov ali osebnih izgub.

Prazniki lahko postanejo še posebej težki za ljudi, ki živijo sami, se soočajo z žalovanjem ali pa preprosto ne čutijo prazničnega duha, ki ga tako silovito vsiljuje družba. Kako torej prepoznati in razumeti predpraznično ali sezonsko depresijo? In predvsem, kako si lahko v takšnih trenutkih pomagamo?

Praznični blišč skriva temne sence

December na prvi pogled žari od sreče: domovi, okrašeni s smrekicami, mesta, preplavljena s prazničnimi lučkami, trgovine pa vabijo z darili. A pod tem bliščem se skriva manj vidna resničnost. Praznični čas za mnoge predstavlja obdobje povečanega stresa, neprijetnih čustev in soočanja z osamljenostjo.

https://www.psih-klinika.si/

Prof. dr. Peter Pregelj, strokovni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, opozarja, da prazniki pomembneje ne vplivajo na povečanje števila ljudi z diagnosticirano depresijo, saj je to dolgotrajna motnja z večmesečnim potekom. Dodaja, da se tudi »število samomorov v času praznikov ne poveča, največje število samomorov je jeseni in spomladi«. Vendar pa lahko prav prazniki pri nekaterih ljudeh privedejo do kratkotrajnejših, a intenzivnih epizod depresivnega razpoloženja, ki jih mnogi poznajo kot praznično depresijo.

Zakaj so prazniki za nekatere težki 

Mediji in družbeni pritiski ustvarjajo idealizirano podobo praznikov, kjer mora biti vse popolno: srečna družina, obilna darila, brezhibna večerja. Kdor ne doseže teh idealov, lahko zapade v občutke manjvrednosti ali osamljenosti. Ljudje brez bližnjih stikov ali tisti, ki so izgubili ljubljeno osebo, lahko praznike doživljajo kot izjemno boleče. Namesto povezanosti jih spremlja izoliranost.

Za nekatere ljudi so delovne obveznosti beg pred notranjimi stiskami. Praznični čas, ko so odsotni vsakodnevni urniki, lahko poveča občutek praznine. Ob tem se pogosto pojavi tudi finančni pritisk. Stroški obdarovanja in organizacije prazničnih aktivnosti lahko postanejo breme, kar poveča stres in občutek neuspeha.

Sezonska depresija: ko sončne svetlobe zmanjka

Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) ali zimska depresija je posebna oblika depresije, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko je manj naravne svetlobe. Začetek te motnje sovpada z novembrom, vrh doseže januarja, spomladi pa simptomi običajno izginejo. Značilni simptomi sezonske depresije so večja potreba po spanju, povečan apetit, zlasti po sladkem, občutek utrujenosti in razdražljivosti ter pomanjkanje energije za vsakodnevne dejavnosti. Ljudje s to motnjo pogosto ne zmorejo prepoznati svoje stiske, saj menijo, da gre zgolj za posledico spremembe letnega časa. Toda pomanjkanje svetlobe močno vpliva na raven serotonina in melatonina v telesu, kar povzroči nihanja razpoloženja in občutke nemoči.

Profimedia

Kakšna je razlika med sezonsko in tipično depresijo

Čeprav imata sezonska in tipična depresija nekatere podobnosti, kot so občutki žalosti, tesnobe in utrujenosti, pa obstajajo ključne razlike. Tipična depresija je dolgotrajna motnja, ki traja več mesecev ali celo let in ni nujno povezana z letnimi časi. Pojavlja se neodvisno od zunanjih dejavnikov in je pogosto posledica kombinacije genetskih, bioloških in psiholoških dejavnikov. Simptomi, kot so motnje spanja, izguba zanimanja za dejavnosti ter negativne misli, so pri tipični depresiji prisotni neprekinjeno.

Izpostavljeno

Kako do brezhibnih oblačil brez neskončnega likanja?

Sezonska depresija pa je izrazito povezana z letnimi časi, predvsem s pomanjkanjem naravne svetlobe v jesenskih in zimskih mesecih. Zanjo so značilni specifični simptomi, kot sta povečana potreba po spanju in uživanju hrane, zlasti sladkarij, kar vodi do pridobivanja telesne teže. Spomladi in poleti simptomi običajno izzvenijo.

Kako prepoznamo depresijo in kako jo zdravimo

Depresijo prepoznamo po značilnih znakih, ki vključujejo dolgotrajno žalost, občutke nemoči, izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so nas prej veselile, ter težave s spanjem in koncentracijo. Pri sezonski depresiji so simptomi pogosto blažji in omejeni na določeno obdobje, vendar lahko pri nekaterih ljudeh prerastejo v klinično depresijo, ki zahteva strokovno obravnavo.

Profimedia

Zdravljenje depresije je odvisno od njene vrste in resnosti. Pri sezonski depresiji se pogosto uporablja svetlobna terapija, ki s pomočjo posebnih svetilk nadomešča pomanjkanje naravne svetlobe. Poleg tega je koristno dodajanje vitamina D in skrb za redno telesno dejavnost na prostem. Pri hujših oblikah depresije so potrebni antidepresivi in psihoterapija, ki pomagata izboljšati razpoloženje in omogočata boljše obvladovanje vsakodnevnih izzivov. Ključno je, da si osebe, ki trpijo za depresijo, poiščejo strokovno pomoč in se ne soočajo z motnjo same.

Kako si pomagati pri praznični depresiji

Prvi korak je ozaveščanje svojih občutkov. Pomembno je razumeti, kaj nas v prazničnem obdobju najbolj obremenjuje. Je to osamljenost, stres zaradi organizacije praznikov ali morda prekomerna pričakovanja? Ko to ugotovimo, lahko začnemo iskati načine za izboljšanje svojega počutja. Realna pričakovanja so ključna. Ne stremite k popolnim praznikom, temveč si dovolite, da so takšni, kot jih lahko izpeljete. Pomembno je, da se ne primerjate z drugimi ali s podobo, ki jo ustvarjajo mediji. Povezanost z drugimi je lahko zdravilna. Preživite čas z ljudmi, ki vam prinašajo veselje, ali se pridružite skupinskim dejavnostim. Družbenost je lahko preprost način za premagovanje osamljenosti.

Vzemite si čas zase in se posvetite aktivnostim, ki vas sproščajo. Preprosti trenutki, kot so branje knjige, poslušanje glasbe ali sprehod v naravi, lahko prinesejo veliko miru. Gibanje je izredno pomembno. Redna fizična aktivnost ne izboljša le telesnega, temveč tudi duševno počutje. Čeprav je zunaj hladno, se odpravite na svež zrak in ujemite nekaj sončnih žarkov, saj to pozitivno vpliva na razpoloženje. Pravilna prehrana lahko prispeva k boljšemu počutju. Uravnotežena prehrana z manj sladkorja in maščob ter več sadja in zelenjave pomaga vzdrževati stabilno energijo. Pomembno je tudi dovolj spanja, saj pomanjkanje spanca lahko poveča simptome depresije.

Če kljub vsemu simptomi depresije vztrajajo ali se celo stopnjujejo, je nujno poiskati strokovno pomoč. Na voljo so psihoterapevti, psihiatri in krizni centri, ki lahko pomagajo. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana so osebam v kriznih stanjih na voljo različne oblike pomoči, med drugim tudi nočni klic v duševni stiski, kjer lahko na telefonski številki (01) 520 99 00 poiščete podporo. Tudi Zaupni telefon Samarijan (116 123) in Društvo SOS telefon za ženske in otroke (080 11 55) nudita pomoč 24 ur na dan.

Profimedia

Pozor: po praznikih se lahko pojavi postpraznična potrtost

Ko se prazniki zaključijo in se vrnemo v vsakodnevno rutino, se pri nekaterih ljudeh pojavi občutek praznine, znan kot postpraznična potrtost. Po obdobju intenzivnih čustev, družbenih dogodkov in visokih pričakovanj lahko nastopi razočaranje, če prazniki niso izpolnili naših želja, ali pa občutek izgube, ko se vse umiri. »Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa, ki ga prinesejo prazniki, naj bi čutili mir in nekakšno radost, a se lahko mnogi soočimo tudi z občutki, ki jih nekateri psihologi in zdravniki imenujejo postpraznični sindrom, stres ali depresija. Postpraznični sindrom prepoznamo po naslednjih znakih: potrtost, žalost, melanholija, želja po uživanju v brezskrbnih dnevih, jeza, tesnoba, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavoboli ali nespečnost,« so zapisali na NIJZ. Takšno stanje se lahko pojavi tudi zaradi vrnitve v vsakodnevne obveznosti, ki se po sproščenem prazničnem času zdijo težko razumljive in obremenjujoče.

Pomembno je razumeti, da so takšni občutki normalni in da so del prilagajanja na spremembe. Postpraznično potrtost, ki jo spremljajo občutki praznine, melanholije in tesnobe, premagamo z zavedanjem, da gre za povsem običajno reakcijo telesa in duha na konec prazničnih dni. Sprememba rutine je ključna – usmerimo se v vsakodnevne aktivnosti, ki nas sproščajo, ali začnimo z novimi izzivi, ki nas bodo zaposlili in razveselili. Povezanost z bližnjimi prav tako pomaga, zato se odkrito pogovorimo z družino ali prijatelji, saj je pogosto že to dovolj, da se notranja stiska zmanjša. Telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in dober spanec so nepogrešljivi koraki na poti k boljšemu počutju. Osredotočimo se na prihodnost, ne na preteklost, in poiščimo drobne trenutke, ki nas bodo navdali z zadovoljstvom. Če pa se stiska poglablja, ne odlašajmo s strokovno pomočjo.

Praznični čas je lahko vir veselja, pa tudi stisk, ki jih pogosto spremljajo pričakovanja in pritiski. Pomembno je, da znamo prisluhniti sebi, svojim potrebam in občutkom. Naj prazniki ne bodo le obdobje zunanjega blišča, temveč čas, ko poskrbimo za svoje duševno zdravje, negujemo odnose z bližnjimi in iščemo veselje v majhnih, a pomembnih trenutkih. Če se znajdemo v stiski, poiščimo pomoč – prvi korak k boljšemu počutju je priznanje, da potrebujemo podporo. Prazniki so le del leta, naše dobro počutje pa si zasluži skrb vsak dan. Bodimo prijazni do sebe in drug do drugega – to je pravo praznično darilo.