V Sloveniji je letos v naravi opaziti veliko več klopov, tudi tistih nevarnih. Na njihovo razmnoževanje vplivajo predvsem blage zime. Klopi so aktivni že v zgodnjepomladanskem času, veterinarji pa ugotavljajo, da samice klopov v sezoni odložijo več jajčec kot v preteklosti.
Pomemben vzrok prenašanja s klopi prenosljivih bolezni je povečano število malih sesalcev, na primer miši, pri katerih se okužijo ličinke klopa, ter veliko število srnjadi in jelenjadi, ki sta glavni gostitelj odraslih klopov. Klopi po sesanju krvi okuženih gostiteljev prenašajo vrsto nalezljivih bolezni. In več gostiteljev povečuje možnosti prenosa nalezljivih bolezni.
Simptomi bolezni, ki jih lahko klopi prenesejo na psa
Klopi prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni, med najpogostejšimi boleznimi, ki so nevarne za pse, pa so borelioza, babezioza, ehrilioza in anaplazmoza. Diagnostika bolezni je lahko zelo zahtevna, zdravljenje pa dolgotrajno. Pes se lahko okuži, če je klop prisesan več kot 24 ur. Torej sama prisotnost klopa na koži še ne pomeni razvoja bolezni. Med pogoste simptome okužbe sicer spadajo utrujenost, neješčost, povišana telesna temperatura in prebavne težave. Prisotnost okužbe veterinarji določijo s testom protiteles v krvi.
Zaščitite psa in preprečite okužbo
Z zaščito je najbolje začeti pred sezono klopov, lahko pa tudi med sezono, saj velja pravilo »nikoli ni prepozno«. Vzdrževati jo je treba do pozne jeseni, ko so klopi še aktivni. Kako hitro začne učinkovati, je odvisno od vrste zaščite. Klopi lahko tudi pri psih povzročijo precej hude bolezni, nekatere se končajo tudi s smrtjo, še zlasti če niso pravočasno ugotovljene in zdravljene. Pasji klop, ki je v Sloveniji zelo razširjen, je k nam prišel iz toplejših krajev, s pticami selivkami. Ko klopi najdejo svojo »žrtev«, potujejo od nog gostitelja navzgor, idealno mesto iščejo tudi po več ur. Klopi ne ugriznejo, temveč prebodejo kožo.
Še vedno je najboljša preventiva pregledovanje živali oziroma izbira ustreznega sredstva za zaščito in neprekinjena uporaba. Napačno je tudi prepričanje, da so nekatere pasme bolj dovzetne za zajedavce kot druge, dokazov za to ni. Zagotovo pa je verjetnost okužbe večja pri psih, ki se več gibajo v naravi – v gozdu, visoki travi, tudi na domačem vrtu. Znano je tudi, da so klopi na določenih območjih bolj okuženi (tudi 50 odstotkov populacije na Gorenjskem in v ljubljanski regiji). Klope sicer lažje opazimo na psih s svetlo dlako.
Kako klopa odstranimo s psa
Zajedavca odstranite takoj, ko ga opazite; dlje ko je prisesan, večja je verjetnost prenosa bolezni. Klopa čim bolj ob koži primite s pinceto ali podobnim pripomočkom za odstranjevanje klopov pri živalih, ga rahlo zavrtite in izvlecite. Pazite, da ga ne stisnete! Ob morebitnem pojavu bolezenskih znakov pa je zelo pomembno čimprejšnje zdravljenje. Če ima vaš pes torej kakršnekoli znake okužbe, takoj obiščite veterinarja.
Preventiva je pomembna
Preventivna zaščita s sredstvi proti zunanjim zajedavcem je dokazano učinkovita in varna, dokazano zmanjšuje možnost s klopi prenosljivih bolezni, kar je osnovni cilj preventivnega delovanja. Izbira sredstva je sicer odvisna od izpostavljenosti živali, je pa tudi nekaj drugih razlik. Pri uporabi ovratnice je pomislek lahko to, koliko smo v stiku s psom, predvsem koliko se psa dotikajo otroci, saj se učinkovine neprestano sproščajo na kožo in kožuh. V skladu z navodili o uporabi ovratnice naj psi ne bi spali z nami v postelji. V tem pogledu je primernejša zaščita v obliki ampule ali tablete v obliki priboljška. Naravni pripravki lahko delujejo repelentno, vendar ne delujejo neposredno na klope. Običajno je njihovo delovanje nezadostno za zanesljivo zaščito pred klopi.
