Od 24 do 31 dni je še vedno običajen oziroma normalen cikel. Stanje, ko je menstruacija odsotna več kot tri ali štiri mesece, pa je amenoreja, ki lahko dolgoročno poslabša gostoto kosti. Občasna zamujanja menstruacije niso razlog za preplah, a če se to dogaja pogosto, hkrati pa je izostanek precejšen, bi morale ženske obiskati ginekologa. V nadaljevanju preberite, kateri so najpogostejši vzroki zamujanja menstruacije.
Pogosta in aktivna vadba
Ste že slišali za maratonke, ki so sčasoma izgubile menstruacijo? To ni mit, stroga in naporna vadba v kombinaciji z nizko telesno maščobo širi stres v telesu. In ta stres možganom sporoča, naj počasi prenehajo sproščati reproduktivne hormone. Ker pod močnim stresom ne morete dojiti in hraniti otroka, telo začasno ne proizvaja hormonov plodnosti.
Debelost
Odvečna teža ni težava le takrat, ko se tlačite v oprijeta oblačila. Presežek maščobnih celic lahko povzroči povišano raven estrogena, kar lahko zavira delovanje jajčnikov. Debele ženske imajo navadno težja, neredna obdobja, obdobja, ki trajajo dlje časa, ali pa nasprotno, obdobja, ki so krajša. Če imate čezmerno telesno težo in težave z menstruacijo, obiščite zdravnika, saj previsoka raven estrogena vodi v nekatera resnejša stanja.
Jemanje določenih zdravil
Vsa zdravila, ki delujejo na hormonski osnovi, na primer zdravila za ščitnico, steroidi ali antipsihotiki (slednji sproščajo hormon dopamin), lahko vplivajo na menstrualni ciklus. Hormoni niso osamljeni in vsi potujejo na enak način skozi krvne celice. Včasih lahko nadomestijo receptorje in delujejo na hormon plodnosti in ščitnični hormon. A brez skrbi, to je pogosta zadeva; le če bi se to dogajalo še dolgo po končanem zdravljenju, obiščite svojega zdravnika.
Stres lahko povzroči izostanek ovulacije
Kako kortizol in serotonin vplivata na menstruacijo. Stres je znani sovražnik človeškega telesa, negativno pa deluje tudi na menstruacijo. Ko smo pod stresom, raven kortizola v telesu narašča, posledično pa hipotalamus (del možganov, ki uravnava reprodukcijo) jajčnike preneha spodbujati k delovanju. Brez te spodbude pride do zakasnitve ali celo izostanka ovulacije – sproščanja jajčnih celic iz jajčnika. Znak tega je zakasnitev ali izostanek mesečne krvavitve. Poleg tega kronični stres zniža raven serotonina (hormona sreče) in drugih pomembnih živčnih prenašalcev v možganih (nevrotransmitorjev), kot je dopamin, to pa povezujejo tudi z depresijo in s posledičnimi motnjami v menstrualnem ciklu. Kadar ti hormoni (vključno s kortizolom) delujejo normalno, uravnavajo pomembne biološke procese, kot so spanje, apetit, raven energije, potreba po spolnosti, pa tudi počutje in čustva. Neravnovesje se lahko odrazi tudi v obliki motenj menstrualnega cikla.