Ni vseeno, kdaj zjutraj vstanemo, kdaj jemo, telovadimo in kdaj v dnevu sprejemamo najpomembnejše odločitve. Če ujamemo pravi čas, vse poteka lažje in z večjim zadovoljstvom.
6.–9.: začetek dneva
Nekateri radi vstajamo zgodaj, drugi raje poležimo – o tem odločajo geni, pa tudi narava. Ampak v resnici našo uro vstajanja najbolj določa družbena norma, ki pa se na naravne danosti ne ozira kaj prida. Kadar le imamo možnost odločati o tem, kdaj bomo vstali, spimo tako dolgo, kakor čutimo, da je najbolje. Naše telo že ve. Jutra so najboljša za mentalne naloge, načrtovanje in ustvarjalnost.
Razpored dnevnih obrokov
Zajtrk – da ali ne? Na to vprašanje strokovnjaki nimajo enotnega odgovora. Vendarle pa ameriške in švedske raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, manj težav s čezmerno telesno težo, pa tudi manj s tem povezanih zdravstvenih tegob.
Zajtrk je najbolje pojesti v prvih dveh urah po tem, ko smo vstali.
V eni od nemških raziskav strokovnjaki priporočajo, da je prvi obrok, ki nas bo za dlje časa nasitil, najbolje pojesti v prvih dveh urah po tem, ko smo vstali. Naslednji obrok, kosilo, je najbolje zaužiti od štiri do šest ur po zajtrku, enak časovni razmik pa naj bo tudi med kosilom in večerjo. Večerjajmo približno od dve do tri ure pred spanjem.
9.–12.: čas za pomembne odločitve
Vsakodnevno sprejemamo številne odločitve. Odločamo se o tem, kaj bomo zajtrkovali, kako bomo preživeli prosti čas, sprejemamo odločitve na delovnem mestu, ukvarjamo pa se tudi z odločitvami, ki imajo dolgoročne posledice, nekatere celo usodno odločajo o naši prihodnosti.
Za sprejemanje najtežjih odločitev je treba izbrati najboljši in najprimernejši čas. Cirkadiani ritem se med posamezniki razlikuje, nekateri so jutranji tip, drugi pa nočne ptice. Vendar splošno pravilo uči, da je najproduktivnejši čas običajno zgodaj zjutraj in dopoldne. Zjutraj razmišljamo sveže in jasno, okoli 13. ure pa dosežemo najnižjo točko zbranosti. Še zmeraj torej velja, da je jutro pametnejše od večera – sploh pa od poldneva!
Dopoldne je hkrati primerno za naloge, ki zahtevajo koncentracijo, kot so analize, pisanje poročil ali reševanje matematičnih problemov.
12.–14.: rutinske naloge in druženje
Po kosilu smo pogosto nekoliko utrujeni. To je čas za lažje naloge, organizacijske dejavnosti ali srečanja, saj imamo takrat najmanj energije, vendar smo še vedno dovolj stabilni za rutinske naloge. Če se počutite preveč utrujene celo za slednje, razmislite o svojem kosilu. Ste ga zmetali vase, medtem ko ste nadaljevali z delom?
Po tradicionalni kitajski medicini je pomembno, da smo med obrokom mirni in sproščeni. Hitro prehranjevanje ali uživanje hrane v stresnem okolju lahko oslabi prebavni sistem, to pa okrepi občutek utrujenosti. Z razlogom vam v službi pripada malica. Tistih nekaj minut naj bo namenjenih samo vam in slastnemu obroku. Potem boste lažje nadaljevali delo.
Opoldanski spanec?
Popolnoma nič ne bo narobe, če si opoldne privoščite kratek dremež. Vendar pa naj traja le 20 minut, največ pol ure, opozarjajo strokovnjaki. Po tem času se začne faza globokega spanca, in ko se prebudimo iz njega, izgubimo vse pozitivne učinke in pridobitve začetnega dremeža ter smo še bolj zdelani kot prej. Tudi v nadaljevanju dneva bomo čutili nadležno utrujenost. Pred opoldanskim spancem zato naravnajmo budilko in prekinimo dremež po 20, 30 minutah.
14.–17.: popoldanska telovadba
Popoldne se raven energije običajno dvigne, zato je to odličen čas za fizične dejavnosti ali naloge, ki ne zahtevajo visoke koncentracije. Pa tudi za obvladovanje manjših nalog in ponavljanje. Zakaj bi telovadili ravno zdaj, sprašujete? V tem času je telesna temperatura običajno višja, kar pomeni, da so mišice bolj sproščene in elastične. To zmanjša tveganje za poškodbe, saj so sklepi in vezi bolj pripravljeni na fizično aktivnost. Višja telesna temperatura tudi povečuje učinkovitost kardiovaskularnega sistema.
17.– 19.: večerno sproščanje
Po koncu delovnega dne si vzemimo čas za sprostitev in druženje. Delovanje možganov se začne upočasnjevati, zato to ni najboljši čas za intenzivno delo. Razen če ste med tistimi, ki v teh urah šele zares zaživijo. V vsakem primeru pa je, sploh pozimi, pomembno, da vsaj nekaj minut v tem delu dneva namenimo sproščanju. Po tradicionalni kitajski medicini zdaj kraljujejo ledvice, ki nujno potrebujejo sprostitev (in toploto), da se okrepijo.
Kdaj v posteljo?
Najbolje je zaspati med 22. in 24. uro, ker je takrat v telesu najvišja koncentracija spalnega hormona. Za vse, ki težko zaspimo, velja priporočilo, da se skušajmo še pred odhodom v posteljo umiriti in sprostiti. Popijmo kozarec toplega mleka ali vroč čaj, nikakor pa ne posegajmo po alkoholu. Seveda so tudi kofeinski napitki pred spanjem napačna odločitev. Opravimo raje kakšno dihalno ali jogijsko vajo, prav tako nas lahko prijetno sprosti kopel ali zgolj namakanje stopal v topli vodi.
