Atrijska fibrilacija (v nadaljevanju AF) je vrsta motnje ritma srca, pri kateri atriji (v zgornji srčni votlini) bijejo nepravilno in zelo hitro. Namesto da bi se atriji skrčili na normalen način, kar omogoči učinkovito črpanje krvi v ventrikle, se atriji "tresejo" ali "mrmrajo", kar preprečuje normalen pretok krvi v srčnih votlinah. To lahko vodi do nepravilnega srčnega utripa, ki je lahko zelo hiter (več kot 100 utripov na minuto) ali neenakomeren. AF lahko poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, kar povečuje nevarnost kapi. Prav tako lahko povzroči simptome, kot so utrujenost, zasoplost, omotica ali bolečine v prsih.
V Evropi naj bi bilo prizadetih že več kot šest milijonov ljudi, število obolelih pa se nenehno povečuje. V Sloveniji ima atrijsko fibrilacijo približno 20.000 ljudi, vsako leto pa dodatno zboli okoli 1.400 oseb. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je število obolelih verjetno še dosti večje, saj odkrivanje ni sistematično, mnogi ljudje pa niti ne vedo, da imajo AF.
Dober Tek
Božična gostija od A do Ž
Nova naprava, ki je še v fazi testiranja in deluje s pomočjo umetne inteligence, je namenjena ravno za zgodnje odkrivanje bolnikov z AF. Če se stanje odkrije in zdravi dovolj zgodaj, ga je namreč mogoče nadzorovati in zmanjšati tveganje za možgansko kap. Novo orodje se imenuje "Find-AF" in ga financirata BHF in Leeds Hospitals Charity. Algoritem so razvili znanstveniki z Univerze v Leedsu in britanske fundacije za javno zdravje Leeds Teaching Hospitals.
Gre za orodje, ki uporablja strojno učenje za brskanje po medicinskih podatkih za znaki, ki bi lahko identificirali bolnike z še ne diagnosticirano AF, boleznijo srca, ki znatno poveča tveganje za možgansko kap. Algoritem izračuna tveganje posameznika na podlagi številnih dejavnikov, vključno s starostjo, spolom, etnično pripadnostjo in ne glede na to, ali ima druga zdravstvena stanja, kot so srčno popuščanje, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca ali kronično obstruktivno pljučno bolezen.
Strokovnjaki sedaj ocenjujejo, kako učinkovit je ta algoritem pri iskanju ljudi, pri katerih obstaja tveganje za razvoj bolezni v naslednjih šestih mesecih. Tem ljudem nato ponudijo nadaljnje testiranje za evalvacijo tveganja za nastanek kapi.
Chris Gale, profesor kardiovaskularne medicine na Univerzi v Leedsu je dejal: "Vse prepogosto je prvi znak, da nekdo živi z ne diagnosticirano atrijsko fibrilacijo, možganska kap. To je lahko uničujoče za bolnike in njihove družine, saj jim v trenutku spremeni življenje. Ima tudi velike finančne posledice za zdravstvene in socialne storitve – stroške, ki bi se jim lahko izognili, če bi bolezen opazili in zdravili prej."
Nekdanji angleški častnik, John Pengelly, pravi, da je izredno hvaležen, da so mu s pomočjo orodja "Find-AF" odkrili njegovo bolezen. Pravi, da zdaj potrebuje le "nekaj tablet na dan", da s tem zmanjša tveganje za potencialno smrtno kap, sicer pa se zaveda, da bi zdaj lahko bil že pokojni.
