Drobne okrogle črve vrste C. elegans, imenovane tudi ogorčice, privlačijo določeni vonji, vključno s tistimi, ki jih sproščajo celice pljučnega raka. Ekipa znanstvenikov z univerze Myongji v Koreji je na srečanju American Chemical Society predstavila način, kako bi to lahko uporabili pri diagnosticiranju te bolezni že v zgodnji fazi.
Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu, zahteva pa največji smrtni davek. V Sloveniji je po pogostnosti na tretjem mestu in za njim vsako leto zboli več kot 1400 ljudi.
»Celice pljučnega raka proizvajajo drugačen niz molekul vonja kot normalne celice,« razlaga dr. Shin Sik Choi. »Znano je, da ogorčico C. elegans, ki živi v tleh, nekatere vonjave privlačijo, druge pa odbijajo, zato smo prišli na idejo, da bi tega črva uporabili za odkrivanje pljučnega raka.« Predvidevajo, da črve privlači organska spojina, imenovana 2-etil-1-heksanol, ki ima cvetlični vonj in jo proizvajajo celice pljučnega raka.
»Ne vemo, zakaj C. elegans privlačijo tkiva pljučnega raka ali 2-etil-1-heksanol, vendar domnevamo, da so vonjave podobne tistim iz njihove najljubše hrane,« dodaja Nari Jang, podiplomski študent, ki je sodeloval pri raziskavi.
Za zdaj so črvi pri tem učinkoviti približno 70-odstotno, a ekipa upa, da lahko njihove sposobnosti izboljšajo s treningom. Črve bi že vnaprej izpostavili rakavim celicam in jim s tem privzgojili spomin na pravi vonj.
Črv na čipu
Ekipa je črve preizkušala s prototipom diagnostične naprave, ki ji pravijo črv na čipu. Čip ima na obeh koncih vdolbini; v eni so rakave, v drugi pa normalne pljučne celice. V komori na sredini so črvi. V eksperimentu se je po eni uri večina črvov splazila proti rakavim celicam.
Naslednji korak za znanstvenike je sodelovanje z zdravniki in optimiziranje črvje naprave. Radi bi jo prilagodili tako, da bi namesto pljučnih celic lahko uporabili urin, slino ali le izdihan zrak.
Za bolnike je zgodnja diagnoza življenjskega pomena. Bolniki s pljučnim rakom, diagnosticirani v najzgodnejši fazi, imajo namreč 90-odstotno možnost, da preživijo vsaj eno leto, v primerjavi s samo 20-odstotno možnostjo tistih, ki jim pljučnega raka odkrijejo v najbolj napredovani fazi. Trenutne diagnostične metode vključujejo rentgenske žarke in biopsije, vendar te pogosto ne uspejo ujeti bolezni v zgodnjih fazah.
Medicina se je zato zatekla k alternativnim potem odkrivanja pljučnega raka. Dobre rezultate imajo, denimo, psi, ki uspešno izvohajo rakave celice. Odlične v tem so tudi mravlje. Ker pa ne prvi ne drugi niso najbolj priročni kot oprema v laboratoriju, bi bili mikro črvi – dolgi vsega 1 milimeter – bolj praktična izbira. Poleg tega, da so majhni, so nezahtevni za gojenje in zelo poceni.
