Japonski dresnik sicer uspeva predvsem v Aziji, a se je zaradi vsesplošne uporabe v tradicionalni medicini in kasneje tudi v kulinariki precej hitro naselil tudi na evropskih tleh. Nekje na sredini pomladi preseneti z lepimi belimi cvetovi, zaradi česar ga mnogi sadijo tudi kot okrasno drevo, a pri tem previdno, saj izjemno hitro uide nadzoru in se razbohoti, če mu podlaga ustreza. Če se razraste, je treba redno sekati mlade poganjke; ne smejo preseči višine deset centimetrov, kar pomeni, da jih je treba sekati enkrat na teden. Odsekamo jih povsem pri tleh, nato pa jih uničimo s sežiganjem. Pazite, da poberete s tal vse odsekane dele rastline, saj se zelo hitro znova zasadi.
Okrepimo imunski sistem
Kot smo že povedali, je japonski dresnik močna rastlina, tudi po zdravilnih značilnostih. Je vir vitaminov A in C ter mineralov, med katerimi izstopajo predvsem kalij, mangan in cink. Najdemo tudi fenolne spojine, ki delujejo kot antioksidanti. Lahko ga uporabljamo za zniževanje holesterola, zaviranje staranja, deluje tudi proti kronični utrujenosti in se uporablja za zniževanje pritiska. Raziskave so potrdile, da zmanjšuje verjetnost nastanka preddiabetičnega stanja in sladkorne bolezni. Prav tako naj bi pomagal pri nekaterih rakavih obolenjih živali.
Vir resveratrola
Skrivnostna sestavina japonskega dresnika je resveratrol, ki naj bi rastlino varoval pred škodljivci, celice drevesa pa hitreje obnavljal in upočasnil njihovo staranje. Podobne učinke ima na človeško telo in celice, dokazano naj bi varoval pred rakavimi obolenji. Znano je, da zmanjšuje koncentracijo slabega holesterola oziroma popravi razmerje med slabim in dobrim holesterolom. Pripomore tudi h krepitvi žilnih sten in zavira razvoj ateroskleroze. V tradicionalni kitajski in japonski medicini se pogosto uporablja za zdravljenje glivičnih obolenj in kožnih vnetij ter pri kardiovaskularnih boleznih. Določene raziskave so potrdile, da je učinkovit pri hujšanju. Japonski dresnik je torej znan po protiglivičnem, protimikrobnem in antioksidativnem delovanju.
