Profimedia

V preteklosti, ko je življenje še potekalo počasi in so si ljudje sami pridelovali hrano, niti ni bilo vprašanja, kaj in koliko lahko kdo poje. Maslo je nastajalo iz mleka domačih živali, ljudje so ga jedli počasi in z občutkom. Potem je na naše jedilnike prišla margarina, ki se je lepo mazala na kruh in ni imela slabega holesterola. In počasi se je med maslom in margarino razvil boj - kateri od njiju je bolj zdrav in naraven?

Zgodovina masla

Točen kraj in čas začetka izdelovanja masla nista poznana; maslo so pričeli izdelovati kmalu po uvedbi živinoreje. Omembe masla segajo že v sumersko kulturo, prav tako pa se omenja v Stari zavezi. V antiki so maslo uporabljali zlasti v medicinske namene. V srednjem veku je maslo postalo pomembno tržno blago.

V času industrializacije v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembna prelomnica je bila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi hladilnik za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta 1913.

Preberite tudi:

• Kako prepoznati kakovostno olivno olje?
• 5 najboljših zeliščnih čajev za zamaščena in poškodovana jetra
• Ključne napake, ki jih delate pri uživanju testenin

Prišla je konkurenca

Istočasno pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - margarino, ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik Hippolyte Mège-Mouriés leta 1869. Margarina v nasprotju z maslom ne vsebuje holesterola, je pa vir industrijsko pridobljenih transmaščobnih kislin, ki so bolj škodljive od holesterola. Danes so že na voljo tudi margarine z nižjo vsebnostjo transmaščobnih kislin in masla z nižjo vsebnostjo maščob.

Profimedia

Zmerno uživanje maščob

Tako pri maslu kot pri margarini in seveda pri vseh drugih maščobah je najpomembnejše to, da jih uživamo zmerno. Na dan lahko pojemo od 10 do 15 gramov nasičene maščobe - le ena žlica masla pa je vsebuje že več kot 7 gramov.

Torej nam en kos kruha z maslom ne bo škodil, a potem se bo počasi treba ustaviti. Maslo vsekakor vsebuje škodljive nasičene maščobe, ki dokazano zvišujejo raven slabega holesterola v telesu, kar lahko sčasoma vodi v resne bolezni srca in ožilja.

Prehranski strokovnjaki svetujejo, da te vrste maščob in izdelke, ki jih vsebujejo v večjem deležu, v večji meri nadomestite s kvalitetnimi olji, kot so npr. repično, sončnično, olivno olje, ki jih odlikuje ugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin in odsotnost škodljivih maščob.

Margarine večinoma vsebujejo veliko manj nasičenih maščob in več nenasičenih, tako imenovanih zdravih maščob, ki ravan slabega holesterola celo znižujejo. A tudi vse margarine niso enako dobre. Nekatere namreč zaradi postopka hidrogenizacije vsebujejo veliko še bolj škodljivih transmaščobnih kislin, ki prav tako povečujejo nevarnost za srčno kap in podobne življenjsko nevarne situacije.

Priporočljivo je, da izberite margarino, ki ima čim manjšo količino nasičenih maščob in transmaščobnih kislin. Zanimivo, da strokovnjaki svetujejo, da naj bo margarina čim mehkejša, kajti trde margarine so vir škodljivih transmaščobnih kislin. Poiščete pa lahko celo takšne, ki imajo dodane rastlinske sterole, ki še dodatno pomagajo proti holesterolu.

Holesterol in maščobne kisline

Maslo vsebuje visoke vrednosti holesterola, kar ni dobro, dobro pa je, da vsebuje tudi esencialne maščobne kisline, torej take, ki jih telo samo ne more tvoriti in jih lahko dobimo le s hrano. V maslu najdemo tudi neesencialno maščobno kislino - konjugirano linolno kislino (CLA). Ta naj bi po nekaterih ugotovitvah varovala pred nastankom rakavih in srčno-žilnih bolezni in prispevala k uspešnejšemu hujšanju, vendar te ugotovitve niso konsistentne.

Vse več margarinskim namazom dodajajo tudi v maščobi topne vitamine A, D, E, maščobne kisline omega-3 ter rastlinske sterole in stanole, ki dokazano varujejo pred povišanim holesterolom. Mnoge takšne margarine zato uvrščamo med funkcionalna živila. Vendar pa tudi te margarine ne morejo povsem nadomestiti učinkov na zdravje, ki jih ima uravnotežena prehrana, osnovana na priporočenih skupinah živil.