Dona je namreč še s peščico somišljenikov zavihala rokave, se opogumila in ustanovili so združenje PoPasje. Pred šestimi leti sta se z enim od somišljenikom, ki je imel enake ideje in zamisli, pogumno podala v njihovo realizacijo, prepričana, da Slovenija to potrebuje in da bo odziv pozitiven. Poleg tega tudi svojih psov nista imela kje pustiti, pa sta se odločila ponuditi varstvo zanje.
Po domačih posteljah
PoPasje je gospodinjstvo prav posebne sorte. Služba, v kateri so stvari urejene po svoje. Pod svojo streho na počitnice vzamejo pse in muce, kadar njihovi lastniki dopustujejo sami ali so iz kakršnegakoli drugega razloga odsotni. Ampak PoPasje ni klasični hotel za živali. Od drugih v Sloveniji se namreč razlikuje prav po ideji ustanoviteljev. »Živali v času bivanja pri nas živijo z nami, v našem gospodinjstvu. To je bistvena razlika od siceršnjih živalskih hotelov. Tam imajo bivalne bokse, izpuste, pri nas pa psi bivajo v hiši z nami,« pravi Dona.
Ves dan so v medsebojnem stiku in v stiku z njihovimi oskrbniki, spijo pa na postelji in kavčih. Za bivanje in igro imajo na voljo prijetno hladno notranjo igralnico in večji zunanji ograjeni travnik. Notranja igralnica je dobrodošla in praktična takrat, ko je zunaj slabo vreme. Sicer pa so v času bivanja pri njih na urniku tudi kolesarjenje, tek, plavanje in sprehodi po gozdu, saj se nikakor ne zgolj lenari.
Ni vse zabava
A počitnikovanje v PoPasje ni samo zabava do jutranjih ur. Čeprav prebrisano prikrita, je tudi šola. S psi, na primer, delajo štirje oskrbniki. Dva inštruktorja v pasji šoli, pasja frizerka in oskrbnica mladičev, sicer po poklicu medicinska sestra, ki ima tu vzdevek pasja mama. Vsi so tudi prostovoljci v društvih za zaščito živali, zavetišču in civilni zaščiti, vsak nekje.
Ko zaškriplje, na pomoč pri varstvu priskoči tudi delovna terapevtka, ki se ukvarja s terapijo s konji. »Posvetimo se individualno vsakemu posameznemu psu ali muci, ker je tako prav in tudi potrebno. Ko žival pride k nam, se mora prilagoditi večini. Prilagajanje je obojestransko, seveda, a večji del odpade na prišleka. Zato se vedno temeljito pogovorimo in preverimo pri vsakem lastniku, da vemo, kaj dobimo. Živali namreč niso ločene, ampak bivajo skupaj. Kadar pride do antipatije, seveda združimo tiste, ki so si všeč. Psom v skupini dopustimo naravno komunikacijo, spoznavamo jih pod nadzorom, če menimo, da se kateri ne bo razumel, oziroma če kaže znake postavljanja, dokazovanja, izzivanja, preide v drugo skupino. Torej preventiva,« pojasni.
Zunaj, a notri
Med bivanjem pri njih poskusijo najti tudi rešitev za vedenjske zoprnije posamezne živali, kar ni praktično le v času pri njih, ampak koristno tudi v siceršnjem življenju in bivalnem okolju. Živali tudi učijo in odpravljajo moteče stvari. Kosmatinci so v času bivanja pri njih enakovredni družinski člani. Zato se četverica v obeh nastanitvenih kapacitetah v Krškem in Brežicah trudi, da v času lastnikove odsotnosti zamotijo živalske goste in da ti pozabijo na domotožje ter namesto tega raje uživajo počitnice.
Od lanskega leta imajo za počitnice urejen tudi prostor za muce. Tudi ta je skorajda hotelski. Skorajda zato, ker imajo muce sicer možnost izhoda iz mijav apartmaja, a je balkon ograjen oziroma zamrežen. »Zaradi tega praviloma sprejemamo predvsem muce, ki so vajene notranjega ali pretežno notranjega bivanja. Če so zunanje, apartmajsko bivanje najbrž ni najbolj prijetno zanje, a ne pozabimo, da smo odgovorni zanje in njihovo varnost,« še pravi Dona.
