Tako je jezero, ki leži med Kazahstanom na severu in uzbekistansko avtonomno republiko Karakalpakijo na jugu, leta 2007 premoglo le še 10 odstotkov svoje prvotne površine. Nastalo je z vzdigovanjem zemljišča v predelu morja pred 5,5 milijoni let, zaradi česar se je vodna masa odmikala od kopnega, oblikovalo pa se je jezero.
V zvezi z načrtom si nihče ni upal oporekati tistim na vrhu, pa čeprav je to pomenilo smrt Aralskega jezera.« - Aleksander Asarin z inštituta Hidroprojekt
Beda in onesnaženje
Zaradi neutrudnega krčenja Aralsko jezero velja za eno najhujših okoljskih katastrof našega planeta. Tamkajšnja nekoč uspešna industrija ribolova je uničena, med prebivalstvom pa razsajata brezposelnost in ekonomska kriza. Kot da to ne bi bilo dovolj, je območje tako močno onesnaženo, da je javno zdravje hudo ogroženo.
Za belo zlato
Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je sovjetska vlada odločila preusmeriti reki Amu Darja na jugu in Sir Darja na severovzhodu, ki napajata Aralsko jezero. Preusmerili so ju zaradi namakanja puščavskih predelov, s čimer so poskušali povečati pridelek žita, riža in bombaža, ki so ga sovjeti imenovali belo zlato. Uzbekistan je leta 1988 postal največji proizvajalec in izvoznik bombaža na svetu. Sovjeti so gradnjo kanalov začeli že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, marsikateri od njih pa ni bil vreden svojega imena, saj je voda iz njih puščala in izhlapevala. Iz enega največjih v srednji Aziji je šlo v nič med 30 do 75 odstotkov vode. Še danes je vodoodpornih le 12 odstotkov celotnega kanala, ki teče čez Uzbekistan. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je med 20 in 60 kubičnih kilometrov vode odpadlo na kopno, jezero pa se je začelo neizbežno krčiti. Med letoma 1961 in 1970 je gladina letno upadla za 20 centimetrov, v sedemdesetih letih se je stopnja upadanja skoraj potrojila, v osemdesetih letih je vsako leto upadla za 80 do 90 centimetrov.
Sovjetov krčenje jezera ni presenetilo. Ravno nasprotno, bilo je pričakovano.
Pričakovano krčenje
Sovjetov krčenje jezera ni presenetilo. Ravno nasprotno, bilo je pričakovano. Že leta 1964 je Aleksander Asarin z inštituta Hidroprojekt izpostavil, da je jezero obsojeno na propad. »V zvezi z načrtom si nihče ni upal oporekati tistim na vrhu, pa čeprav je to pomenilo smrt Aralskega jezera,« je razložil.
Malo boljša in malo slabša pričakovanja
Jezero se je leta 2007 razdelilo na tri dele. Dve leti pozneje je jugovzhodni del presahnil, jugozahodni pa se umaknil v ozek pas na zahodu nekdanjega južnega Aralskega morja. V Kazahstanu si prizadevajo, da bi ohranili severno Aralsko jezero, in očitno jim to uspeva, saj gladina vode počasi narašča, vse več pa je tudi rib. Za južno Aralsko jezero pa so napovedi veliko slabše.
