Novice Svet24

Kje smo vas ujeli v tem vročem poletju in po Melodijah morja in sonca?
Ja, letošnje poletje nam je že zgodaj ponudilo visoke temperature, tako da je bilo tudi na samem festivalu zelo, zelo naporno, predvsem zaradi vročine. In moram čestitati vsem, ki so zdržali tam z nami do konca. No, po festivalu sem si privoščila krajši podaljšek, tako da sem ostala kar v Portorožu ter obiskala prijateljice, ki so tam. Glede na to, da mi ni uspelo z vsemi iti na kavo, si bom verjetno v naslednjih tednih privoščila še vsaj kakšen krajši oddih na naši Obali.

Na začetku sem omenil poletne melodije. Je mogoče, da ste na tem festivalu sodelovali prvič?
To so me že vsi spraševali, kako pa to, zakaj. Kaj pa vem, mogoče tudi zaradi tega, ker je v bistvu to čas, ko si pa res malo privoščim zase. Takrat imam tudi rojstni dan in ga rada praznujem v miru. Letos sem moje praznovanje pravzaprav prestavila, tako da to še pride.

Aleš Rosa za Avditorij Portorož

Na festivalu ste predstavili skladbo Zopet plešem. Mar ta stil napoveduje »plesno« Regino?
Letos sem se pokazala v drugačni luči, tako da je bil tudi zame to nov izziv. Pokazala sem še eno svojo strast, ki jo ljubim, in to je ples. Na odru sem pripravila plesno točko, ne samo tako, da je bil ob meni plesni par, ampak sem tudi sama zares zaplesala ... Plesna Regina? (smeh) Hm, tisti, ki me malo bolj poznajo, vedo, da to itak sem, kjerkoli se namreč pojavi muzika, kjerkoli se pojavi ritem, ne glede na žanr, se pri meni absolutno začne premikati telo. Se mi zdi, da je to pri meni že kot neki refleks in res uživam v plesu. Vedno sem uživala v plesu, že ko sem bila majhna, sem sanjala o tem, da bom balerina. Uživala sem tudi v gledanju umetnostnega drsanja, ki je ravno tako povezan s plesom in z glasbo. A da ne bo pomote ... ne napovedujem neke plesne Regine. Na festivalu sem v bistvu pokazala to, kar je v meni. Enako velja za stil bossa nova, ki mi je bil všeč že kot majhni deklici. Zdaj si nekako upam povedati, da si izpolnjujem otroško željo. Tako da bom nadaljevala v teh ritmih vsaj nekaj časa, ampak glede na to, da vedno iščem nove izzive, bo malo tega, malo drugega, vedno se prepuščam novim navdihom in nikoli nisem usmerjena samo v eno smer. No, vsekakor upam, da se moja skladba Zopet plešem ne bo izgubila in da nas bo zdaj spremljala skozi celo poletje, ker je res plesna, pozitivna, lahkotna. Ne nazadnje je tudi nastala s tem namenom, da ne obtežujemo tega poletnega časa s težkimi skladbami, ampak da nas odpelje tako lahkotno, da pozabimo na vse in se potem vrnemo polni pozitivne energije spet v realnost.

Ste kdaj prešteli vse festivalske nastope?
Pravzaprav ne preštevam ne albumov, ne skladb, ne nastopov. To vprašanje je bilo v zadnjem času kar velikokrat zastavljeno, ker sem dejansko, kako naj rečem, bolj kot ne festivalska pevka. Vedno sem se predstavljala z novo skladbo na festivalu. Že recimo v času Jugoslavije sem se pojavljala oziroma pošiljala skladbe na Jugovizijo in že takrat sem bila tudi zelo uspešna, saj sem prišla v ožji zbor, ampak tisti preboj je bil potem v samostojni Sloveniji. Nastopila sem tudi na prvem festivalu, kjer se je izbirala slovenska pesem za Evrovizijo. To je bilo leta 1993 s skladbo Naj ljubezen združi vse ljudi, ki je, mimogrede, tudi postala zimzelena. Da se vrnem k vprašanju ... Trikrat sem bila na Pop delavnici, osemkrat na Emi, devetkrat na Slovenski popevki, enkrat na Narečni popevki, pa zdaj prvič na Melodijah morja in sonca. To vse skupaj znese 22. Ja, dobra številka, na katero sem ponosna.

Vam je kateri festivalski nastop še posebej pri srcu?
Vsi festivalski nastopi so zame enako pomembni. Vedno sem predstavila novo skladbo, ki je zame bila kot nov otrok. In vsakič je bilo vznemirljivo. Moj prvi nastop na Pop delavnici je bil še posebno doživetje, sploh zaradi tega, ker je bil moj mož takrat še zaprisežen rocker in se je na odru skrival ter kameri kazal hrbet. Luštna anekdota z mojega prvega festivalskega nastopa in še jih je. (smeh)

Media Partner Agencija

Je bila pa zagotovo lepa izkušnja z »dnevom najlepših sanj«. Kako danes gledate na to zimzeleno melodijo, ki jo pozna praktično vsak?
Moj prvi nastop kot Regina in moj prvi nastop na festivalskih odrih je name naredil tak vtis, da sem si želela tako nadaljevati. Izbor za pesem Evrovizije je seveda še en tak ključen moment v moji glasbeni karieri. Vse skupaj se je začelo s pesmijo, ki sem jo že omenila, Naj ljubezen združi vse ljudi. Vsi so mi govorili, da je to zmagovalna skladba, in ob prepričanju, da bom zmagala, sem zelo suvereno šla na oder. Pesem ima močno sporočilo, ki ga je takrat v tistih vojnih časih Evropa potrebovala. A potem se je izšlo malo drugače in 1 X band je bil prvi. Jaz pa sem, namesto da bi slavila zelo dober uspeh in to, da se je skladba prijela med ljudmi, bila žalostna in sem se odločila, da si nikoli več ne bom postavila tako visokih pričakovanj ter da bom na oder stopila brez pričakovanj in samo zato, da lepo predstavim pesem. Tako leta 1996, ko je zmaga pripadla meni, dejansko nisem šla na oder z namenom, da bi zmagala.

Kako pa gledate na evrovizijsko popotovanje?
To je spomin, ki ga imaš za vedno. In zdaj me žalosti, da sama Evrovizija ni več to, kar bi morala bitil. Menim, da bi še vedno morali ohranjati tradicijo, z orkestrom, ki je res dodana vrednost in posebno doživetje za vokalista oziroma za vsakega glasbenika. Evrovizija je šla danes v drugo smer, v smer spektakla, predstavitve nove scenske tehnologije in odrskega nastopanja. Ta ustroj je preveč v ospredju in pravzaprav nam je to »ukradlo« bistvo Evrovizije. Če se ob tem dotaknem še letošnje Evrovizije, moram povedati, da je letos res šlo vse skupaj malo predaleč, določen lobi jo je preveč vzel zase in v določenih segmentih šel predaleč, sploh glede odrskih nastopov in vmešavanja politike v ta dogodek. Politični obračuni ne spadajo sem in tudi diskvalifikacija Nizozemske ... če že nekoga diskvalificirajo, potem naj tudi povedo, zakaj točno, ker so bila le neka napletanja, nič konkretnega, in imela sem občutek, da so ga obsodili, še preden je bila obsodba izrečena. Sploh pa dvoličnost, ki sem jo letos zaznala, torej za ene veljajo pravila, za druge pa ne, mi res ni bila všeč, pa da ne govorim o šokantnih opravah in nastopih, ki nikakor ne sodijo na izbor.

Vas Evrovizija potemtakem še mika?
Evrovizija je bila vedno interesantna, še vedno jo rada pogledam, vsako leto imamo pri meni evrovizijski žur. Ogledamo si jo s prijatelji, tako kot včasih. Zberemo se ob televiziji, si pripravimo glasovnice, dajemo glasove in komentarje in skupaj preživimo krasen večer. Na Evrovizijo bi vsekakor šla, toda z veseljem le kot spremljevalni vokal, zato da bi videla, kakšen je ta ustroj zdaj. Sicer pa to ni le velika čast, ampak tudi velika odgovornost. Ko stojiš na tem odru, vso energijo usmeriš samo na te tri minute, ki jih imaš na voljo, da prepričaš in da dostojno zastopaš državo.

Media Partner Agencija

Na kaj pa ste sami najbolj pozorni, ko poslušate glasbo?
Težko povem, na kaj, ker je glasba nekaj, kar se te mora dotakniti. To pride samo od sebe. In ko se me neka glasba dotakne, potem jo želim večkrat slišati. Gre za preplet vibracij glasbe, vokala in ritma, ki spravi tvoje telo v vibriranje in se potem sprostijo emocije, in ko je ta stik vzpostavljen, je doživetje popolno. Sploh recimo pri ritmih, ki te odpeljejo, da enostavno ne moreš ostati pri miru. In to se meni zgodi skoraj vedno, tako da je zame vsa muzika dobra ne glede na žanr. Treba se je v bistvu samo prepustiti, da preide v telo, in uživati.

Kaj vse vam zapolni čas, ko niste vpeti v svet glasbe?
Sem režiserka zvoka, to pomeni, da sem odgovorna za izvedbo zvoka oziroma celotne avdio kulise za oglase ali po domače rečeno reklame, predstavitvene in korporativne filme. Uživam v delu in lahko se pohvalim, da sem na tem področju uspešna, ne samo na domačih tleh, ampak tudi v tujini. Moje delo je krasno, ker delam z igralci in spikerji in tudi z vokalisti, celo z raperji. Najbolj me pa dejansko razveseli to, da dobivam krasne povratne informacije in da so ljudje zelo zadovoljni z mojim načinom dela, kako jih pripeljem do rezultata. In tudi to, da dobivam informacije, da so se od mene ogromno naučili, da sem jim pomagala odpreti določena vrata, določen svet, ki ga potem s pridom uporabljajo še naprej. Potem pa so tu še moji hobiji. Malo slikam, malo rišem, zelo rada kuham, to, da plešem, sem pa že povedala. (smeh) Ob kuhanju pa se potrudim, da tisto, kar pride na mizo, tudi lepo postrežem. Moj hobi so pogrinjki, torej dekoracija mize, ki ji posvečam veliko pozornosti. Je tudi ena od mojih velikih strasti, s katero se sproščam.

Skoraj vedno ste, ko se srečava, nasmejani. Kaj vam nariše nasmeh v očeh?
Rada sem obkrožena z veselimi ljudmi in imam pač srečo, da imam take ljudi tudi ob sebi. Pozitivna energija je kot igra namiznega tenisa. Ti podaš meni, jaz podam tebi, jaz podam tebi, ti podaš meni in ja, to je to. Sem pa tudi človek, ki se razveseli drobnih reči, resnično ne potrebujem veliko. Mene razveseli že metuljček in tudi kapljica dežja. Hitro najdem nekaj pozitivnega, ker se mi zdi, da nas to drži pokonci. Ja, pri vsaki stvari lahko najdemo napake ali negativne strani, ampak le zakaj bi jih iskali? Treba jih je nekako zanemariti. V fokus je treba dati vse lepe reči. V vsaki stvari moramo najti kanček dobrega in potem lažje živimo. In ja, kako se ne bi tebe razveselila, ko te vidim? Lepo te je srečati, ker si tudi ti prijazen in pozitiven.

Kaj pa v rodno Prekmurje se še kaj vračate?
Ja, v Prekmurje se seveda vračam z velikim veseljem, pa nej san pozabila gučati, čegli san že dugo z doume, tako pa dajva še malo v prekmurščini. (smeh) Zanimivo je, da sem že toliko let v Ljubljani in prekmurska reč mi še sigdar dobro stečej. Tega preprosto ne moreš pozabiti oziroma tudi ne bi smel pozabiti. 

Kam vse pa vas bo pot vodila to jesen, bodisi skozi glasbo in druge aktivnosti, v katere ste vpeti?
Nimam kakih velikih načrtov, a mislim, da si bova z možem jeseni privoščila dopust, ko vročina popusti, potem bomo pa spet delavni, tako kot sem že omenila, skladbe v stilu bossa nova, pripravljali se bomo tudi še za kakšen koncert, nastope, vsekakor bom muzicirala. Prepuščam se toku življenja.