Abu Mohamed al Džolani, vodja HTS, med uporniki gonilne sile v bliskovitem strmoglavljenju režima Bašarja al Asada, že več let skrbno kaže podobo prerojenega človeka. Turban in neurejeno brado je zamenjal s podobno zmernega nacionalista, ki mu je mar zgolj za usodo Sirije in raznolikega sirskega ljudstva, a mnogi dvomijo, da se je resnično otresel svoje preteklosti v vrstah džihadistov Al Kaide. Kot je v zadnjem obdobju večkrat poudaril sam, jih mednarodna javnost ne sme soditi »po besedah, temveč dejanjih.« 42-letni al Džolani je trenutno najmočnejša oseba v Siriji, tako si je lahko izbral prehodno vodstvo po lastni meri.
Vodenje prehodne vlade v Siriji je prevzel 41-letni elektroinženir Mohamed al Bašir, ki je od januarja letos v provinci Idlib na severozahodu Sirije vodil tako imenovano vlado odrešitve islamističnih upornikov. Tudi na čelo te vlade v provinci Idlib, ene zadnjih utrdb, ki se je v Siriji v zadnjih letih uspešno upirala vojski Bašarja al Asada, ga je postavil al Džolani, ki je bil v resnici pravi vodja Idliba. Zagotovo nič drugače ne bo zdaj, le da bosta morala al Bašir in al Džolani namesto petim milijonom prebivalcev, kolikor jih je živelo v uporniški regiji, vladati več kot 20 milijonom ljudem različnih verskih prepričanj in ideologij. Al Bašir bo na čelu predvidoma ostal do 1. marca prihodnje leto, kaj bo prehodni vladi sledilo, pa bo pokazal čas.
Al Džolani je ob vesti, da bo vodenje prehodne vlade prevzel al Bašir, slednjega pohvalil. Dejal je, da ima njegova vlada v Idlibu z lastnimi ministrstvi in drugimi uradi ter pravosodnimi in varnostnimi organi ima kljub majhnosti veliko izkušenj, pri čemer je bila pri »nekaterih vprašanjih zelo uspešna.«
Ključno vprašanje: kako naprej
Vodja glavne sirske opozicijske skupine v tujini Hadi al Bahra je pred dnevi dejal, da bi morala Sirija v naslednjih šestih mesecih pripraviti novo ustavo, o kateri bi morali nato izvesti referendum. Tako bi se odločili, ali naj v Siriji uvedejo predsedniški sistem, parlamentarni sistem ali nekakšno kombinacijo obojega. Šele na podlagi te odločitve bi nato izvedli volitve, na katerih bi izbrali novega voditelja. A to so zaenkrat zgolj želje al Bahre, ki predseduje sirski opoziciji v izgnanstvu in trenutno nima veliko vpliva na dogajanje v sami državi. Al Džolani in odslej tudi al Bašir ostajata najpomembnejša igralca, ki bosta krojila nadaljnjo usodo Sirije. Zaenkrat še naprej govorita v spravljivem tonu, ki je všeč tako zahodnim državam kot Turčiji, nihče si namreč ne želi nadaljevanja državljanske vojne, ki je v zadnjih letih poskrbela za milijone sirskih beguncev.
Al Bašir je v torek, ko je vodil srečanje članov svoje nove vlade in njihovih predhodnikov iz Asadovega kabineta, pozval k stabilnosti in miru. »Zdaj je čas, da ta narod uživa stabilnost in mir,« je dejal v svojem prvem intervjuju. »Sirijo bomo obnovili. Država se pomika proti razvoju in obnovi. Je na poti proti stabilnosti,« pa je zagotovil al Džolani, ki je sicer obljubil tudi pregon visokih predstavnikov bivšega režima, odgovornih za mučenja in vojne zločine.
Mnogi okoli dogajanja upravičeno ostajajo skeptični, al Baširjeva vlada v Idlibu naj bi bila namreč vse prej kot zmerna. Zlasti zahodne države se bodo glede podpore temu novemu političnemu projektu odločale predvsem na podlagi tega, kako bo z vprašanji spoštovanja pravic žensk, manjšin in mednarodnega prava.
Evropske države spreminjajo azilno politiko
Skrben delodajalec
Leto dobrih dodatkov: kako v Lidlu Slovenija nagrajujejo svoje zaposlene
Nekatere države članice EU, kot so Nemčija, Avstrija, Belgija, Italija, Francija in Hrvaška, so že napovedale začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev. Več o obravnavi sirskih migrantov bo znano po zasedanju notranjih ministrov držav članic EU, ki bo v četrtek potekalo v Bruslju in kjer bodo spremenjene razmere v Siriji ena od osrednjih tem. Prvi korak za spremenjeno obravnavo sirskih migrantov in njihovih prošenj za azil bi moral biti ta, da se Sirijo začne obravnavati kot varno tretjo državo, a je za kaj takega zaenkrat še prezgodaj. To sicer ni odvrnilo avstrijskih oblasti, da so že napovedale deportacije številnih sirskih migrantov, ki so v zadnjem desetletju državo zapustili zaradi tiranije al Asada. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je namreč pred dnevi dejal, da je ministrstvu naročil »pripravo programa za urejeno vračanje in deportacijo v Sirijo.« Glede na podatke avstrijskega statističnega urada se v Avstriji trenutno nahaja približno 100.000 sirskih državljanov.
Pričakovati je, da bodo zaradi dogajanja v Siriji svoje azilne politike ponovno pretresle številne države članice EU, ki se zlasti zaradi problematike migracij v zadnjih letih srečujejo z vse večjo priljubljenostjo skrajno desnih strank. Kot danes za STA pojasnili na slovenskem notranjem ministrstvu, Slovenija postopkov obravnave prošenj za mednarodno zaščito zaenkrat ne ustavlja, se bodo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučilo spremenjene razmere in nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka.
Človekoljubne organizacije, ki delujejo na področju spoštovanja pravic beguncev, medtem druga za drugo opozarjajo, da je odločitev za zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev preuranjena, saj v nekaterih delih države še naprej potekajo boji, neodgovorjenih pa ostaja še veliko vprašanj, povezanih s prihodnjo politično stabilnostjo v Siriji.
Kakšna usoda čaka Asada?
Asad je še pred vdorom upornikov v Damask pobegnil iz države in se zatekel v Moskvo. Njegov beg naj bi organizirali ruski obveščevalci, ki naj bi najprej poskrbeli za to, da je Asad prispel v rusko letalsko oporišče na območju sirske obalne regije Latakija, od tam pa naj bi ga z letalom z ugašenim transponderjem prepeljali v Rusijo.
Asadova zapuščina so dolgoletni oboroženi spopadi ter državljanska vojno z več kot pol milijona smrtnimi žrtvami in milijoni beguncev. Že letošnje poletje je sicer Francija kot prva država izdala nalog za prijetje Asada. Prizivno sodišče v Parizu je namreč potrdilo nalog za njegov aretacijo zaradi njegove vloge v napadih s kemičnim orožjem med državljansko vojno leta 2013. Predvideva se, da bo pravi plaz obtožb o zločinih Asadovega režima sledil šele zdaj, ko bodo različne organizacije dobile vpogled v dokumentacijo, ki je ostala za režimom.
Svet so že pretresli prizori iz zloglasnega zapora Sednaja pri Damasku, iz katerega so po padcu Asadovega režima rešili na tisoče zapornikov. Mnogi med njimi so v izjemno slabem stanju. V zaporu so bili skupaj s svojimi materami zaprti tudi otroci, ki v svojem kratkem življenju še niso videli in okusili svobode. Med temi otroki so tudi takšni, ki so plod posilstva. Zapor si je zaradi dogajanja za štirimi stenami prislužil ime »človeška klavnica,« glede na poročilo Amnesty International pa so se v njem dogajale hude zlorabe sirskih političnih zapornikov. Ocenjujejo, da je v tem zaporu med septembrom 2011 in decembrom 2015 usmrčenih med 5000 in 13.000 ljudi. Njihova preiskava je pokazala še, da so sirske oblasti v Sadnaji sistematično »morile in mučile« zapornike ter da je dogajanje za štirimi stenami zapora mogoče označiti za zločine proti človeštvu.
Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sedež v Združenem kraljestvu in v katerem že leta popisujejo zlorabe človekovih pravic na območju Sirije, pa je leta 2021 izdal poročilo, v katerem so navedli, da je bilo v zaporih po vsej Siriji usmrčenih več kot 100.000 ljudi, od tega pa naj bi jih bilo samo v Sadnaji usmrčenih več kot 30.000. Za zaporom ne bodo ostali samo grozljivi spomini jetnikov in nič manj grozljivi posnetki njihovega reševanja, temveč tudi zakladnica dokumentov, ki so jih za seboj pustili pripadniki režima in ki bodo v prihodnosti služili za morebiten pregon odgovornih na mednarodnih sodiščih.
