Družini, ki že štiri desetletja bije sodno bitko, bi moralo mestu Korčula, ki je turistično zelo obiskano, plačati 2,1 milijona evrov in 200 tisočakov zamudnih obresti. Zahtevajo odškodnino za razlastitev zemljišč v času nekdanje države. Celotno zgodbo je v javnost lansirala županja Nika Silić Maroević. Pravi, da bi sodba sodišča lahko imela resne posledice za mesto in meščane, saj bo ustavila pet milijonov evrov vredne pogodbene projekte, poroča Dnevnik.hr.
Poleg izgube dveh milijonov evrov nam grozi še kup težav, tožb in novih izvršb. Zdi se nam, da nam prihodnost jemljejo, sedanjost pa postavljajo na čakanje, je dejala županja.
Gre za zemljišče, ki ga je Skupščina občine Korčula leta 1983 dala v uporabo Hotelskemu turističnemu podjetju Korčula. Tam so zgradili kamp Kalac. Vmes so zemljišče privatizirali, danes pa sta tu kamp in hotelsko naselje, poroča Dnevnik.hr.
V zemljiških knjigah je lastnica zemljišča država
A v zemljiških knjigah je lastnica zemljišča država, ki od leta 2020 od zasebnega podjetja prejema 80 odstotkov nadomestila za uporabo zemljišča. Županja prosi za pomoč državo, saj mesto, pravi, ne bi smelo biti nosilec plačila za razlastitev zemljišč.
"Zakon je zelo nepravičen in mesto Korčula je v nemogočem položaju, ker je znesek, ki ga je treba plačati, več kot polovica prvotnega proračuna. Torej če tega ne moremo plačati, sledi blokada. Za dokončanje plačila bomo morali odprodati svoje premoženje. Lokalne samoupravne enote niso bile zamišljene ali ustvarjene za plačevanje grehov prejšnjega sistema," je opozorila.
Županja s prstom kaže na nekdanjega župana
Županja trdi, da bi se lahko celotna zgodba že zdavnaj končala s poravnavo, a njen predhodnik, HDZ-jev Andrija Fabris, to zanika. "Poravnave so temeljile na presoji, ki jo je ugotovil drugostopenjski organ, narejena na napačni pravni podlagi, in če bi ravnali po taki oceni, bi bil verjetno kje drugje, za zapahi," je dejal nekdanji župan Fabris, ki meni, da bi morala biti aktualna mestna oblast pri tem bolj aktivna. "Po ponovnem odločanju prvostopenjskega organa se je izkazalo, da mesto Korčula ni le pasivno, ampak da ni zaščitilo svojih meščanov," dodaja Fabris.
Toda nekdo mora zaščititi državljane, pa naj bo to mesto, okrožje ali država, to je manj pomembno. Cilj ni soočiti se z blokado. Županja pravi, da država še ni našla uredbe, po kateri bi pomagali pri plačilu, a dodaja, da bi se morali morda malo bolj poglobiti v to.
