Starša nista dovolila, da bi zdravniki bolezen sploh lahko diagnosticirali in sta jo pustila brez zdravljenja konvencionalne medicine. Mladostnica je umrla; mama in oče sta zdaj dobila po eno leto pogojne kazni. Zoper sodbo sta se pritožila. Onkolog, ki je deklico zdravil v dneh pred njeno smrtjo je dejal »V 35 letih kot zdravnik česa takega še nisem doživel. K nam v bolnišnico so pripeljali umirajočega otroka. Otrok je težko dihal, tumorji so bili vidni, protibolečinska terapija bi bila potrebna že dolgo časa nazaj. Toda oče je samo rekel: »Je, kot je.« Zdravnik je bil tako zgrožen nad vedenjem očeta, da je vložil pritožbo.
Na zaslišanje so poklicali tudi zdravilca, ki je zdravil dekle. Celovški specialist, ki ima zasebno prakso, je na plan pred sodnika potegnil srebrno nihalo in ga zanihal pred tožilcem. S tem je tudi pregledal Valerie in ni našel ničesar organskega: "Deklica je bila zdrava," je povedal. Za zdravljenje tumorja, ki je bil velik kot polovica marelice, ji je dajal poparek mačjega kremplja in druga »čudežna zdravila«. Tri mesece pozneje je nesrečnica umrla.
