Vlagatelji kot kaže resno računajo na to, da bodo vsaj večje evropske države, kot je Nemčija, vendarle povečale izdatke za obrambo. V zadnjih tednih namreč pozorno spremljajo izredna neformalna srečanja, ki jih zaradi potez administracije Donalda Trumpa organizirajo evropski voditelji. Slednji so vsaj glede ene stvari soglasni, Evropa bo morala sama poskrbeti za svojo varnost in za oboroževanje nameniti večji kos proračunske pogače.
Koalicija po torkovemu sestanku ni želela komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov in mednarodnih razmer po preobratu v zunanji politiki ZDA. Po besedah predstavnikov koalicije bodo o tem govorili po četrtkovem izrednem zasedanju voditeljev članic EU, ki se ga bo udeležil premier Robert Golob, šele nato bodo oblikovali skupna stališča.
Izdatna rast vrednosti delnic evropskih orožarskih velikanov se je začela že sredi februarja, ko je v odzivu na signale iz ZDA na münchenski varnostni konferenci neformalni vrh v Parizu pripravil francoski predsednik Emmanuel Macron. Istega dne so poskočile delnice italijanskega orožarskega podjetja Leonardo in nemškega velikana Rheinmetall. Roke so si meli tudi v nemškem Hensoldtu, švedskem Saabu in francoskem Thalesu. Od takrat večina evropskih voditeljev poudarja, da bo treba močno povečati izdatke za obrambo, enako Evropi na dušo polaga generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
Rast delnic se medtem nadaljuje, evropski orožarji so bili namreč na začetku tega tedna deležni nove izdatne spodbude vlagateljev, vse skupaj pa je znova posledica skrhanega razmerja med Ukrajino in ZDA ter novih napovedi evropskih voditeljev o zvišanju obrambnih izdatkov. Vrednosti delnic francoskega Thalesa so do ponedeljka popoldne poskočile za novih 15 odstotkov, za 16,7 odstotka se je dvignila vrednost delnic francoskega Dassaulta. Pridobile so tudi delnice Leonarda (14,9 odstotka) in Rheinmetalla (14,4 odstotka).
V Grozdu obrambne industrije Slovenije že skoraj 80 podjetij
Na slovenskem ministrstvu za obrambo sicer še niso spremenili načrta, v skladu s katerim bi v Sloveniji mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, kot je trenutna zaveza v okviru zveze Nato, dosegli najpozneje do leta 2030, a dogajanje na mednarodnem prizorišču pomembno vpliva tudi na slovensko orožarsko industrijo. Ta v nasprotju s prevladujočim mnenjem ni tako majhna.
V Sloveniji se obrambna industrija združuje v Grozdu obrambne industrije Slovenije (GOIS), ki po zadnjih podatkih šteje že 78 različnih podjetij, potem ko je še leto dni nazaj vključeval »le« 58 podjetij. Slednja proizvajajo najrazličnejše izdelke in polizdelke za vojaško industrijo, in sicer na področjih elektronike, kibernetske varnosti, osebne zaščitne opreme, orožja in streliva, celo vozil in plovil. So tudi tista, ki so usmerjena predvsem v raziskave in razvoj. Za večino obrambna industrija sicer ni glavno ali edino področje, v katerega so usmerjeni oziroma na katerem delujejo.
»Slovenska podjetja, ki delujejo na področju obrambne industrije, so zelo raznolika, neposredno pa jih je zelo malo vezanih samo na obrambno industrijo, kar je posledica šibkih vlaganj v obrambo v Evropi že več desetletij,« je za Svet24 pojasnil glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Tudi Ivanc je poudaril, da največja podjetja glavnino realizacije ustvarijo na drugih področjih, kot so denimo elektronska oprema za civilno rabo, inženiring, industrija oblačil in tkanin, industrija kovin, specializirana telekomunikacijska oprema.
Vpliv vojne
V kakšni meri vojna v Ukrajini in trenutne geopolitične razmere vplivajo na stanje v slovenski obrambni industriji? Ivanc ocenjuje, da so bili vplivi večjih obrambnih izdatkov v Evropi zaenkrat »zmerno pozitivni.« Kot je pojasnil, Evropa približno 80 odstotkov vse vojaške opreme uvaža, saj »zaradi šibkih vlaganj v vojaško opremo nima močno razvite obrambne industrije.« Narava obrambne industrije je taka, da za učinkovito poslovanje potrebuje večletne pogodbe z zagotovljenih odkupom količin orožja. »Samo v tem primeru lahko pričakujemo, da se bo pomen te industrije v Evropi povečal.«
»Moramo se zavedati, da vsaka vojna dvigne povpraševanje in zanimanje za obrambe izdelke, takšna je realnost, ne gre si zatiskati oči,« pa je za Svet24 povedal Miloš Milosavljević, direktor podjetja Valhalla Turrets, enega od šestih podjetij iz grozda, ki delujejo na področju orožja in streliva. V ljubljanskem podjetju Valhalla Turrets, ki je specializirano za razvoj nove generacije rešitev daljinsko vodenih oborožitvenih sistemov, med drugim razvijajo daljinsko vodene oborožitvene postaje Mangart 25 in Loki 762. Te oborožitvene postaje sicer nastajajo v okviru razvojnega konzorcija petih podjetij pod vodstvom Valhalla Turrets, projekt pa sodi med najpomembnejše razvojne pobude, ki jih financira ministrstvo za obrambo.
Estrada
Tako zdaj živita Maruša in Luka Bračun
Skratka, Milosavljević je potrdil, da je bilo že nekaj mesecev po začetku popolne invazije na Ukrajino zaznati precejšen dvig povpraševanja ali vsaj zanimanja. »To je vojna, absolutno se poveča povpraševanje, če kdo reče, da se vojna ne pozna na njihovemu poslovanju, laže.«
»Zadnji alarm«
Milosavljević je glede dogajanja v zadnjem tednu, ko so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa dokončno snele masko in je postalo jasno, da bo morala Evropa za svojo varnost poskrbeti sama, poudaril, da je to »zadnji alarm« ter da Evropa potrebuje »lastne sile in obrambno industrijo, ki bo zmožna podpreti obrambne sile znotraj zveze Nato.« Če le ne bo ostalo le pri besedah, Milosavljević pričakuje dodaten dvig povpraševanja. »Smo evropsko podjetje z dobrimi povezavami z Nemčijo in Francijo.«
Bojan Ivanc je na drugi strani poudaril, da pozitivne učinke na prihodnost slovenskih podjetij znotraj orožarske industrije pričakuje »le v primeru resnih zavez evropskih držav k večletnemu dvigu obrambnih izdatkov. V nasprotnem primeru se proizvodnja v Evropi ne bo pomembno povečala in bomo še naprej močno odvisni od uvoza orožja, s tem pa tudi od servisiranja s strani tujih dobaviteljev.«
Pa imajo orožarska podjetja pri poslovanju kakšne omejitve?
Kot je pojasnil Milosavljević, so kot podjetje s področja obrambne industrije seveda podvrženi zakonskim omejitvam in tudi mednarodnim pogodbam, ki jih sklenejo države. Tako med drugim jasno ne smejo sodelovati z nobeno državo s tako imenovanega »črnega seznama,« na katerem se med drugim nahajajo Rusija, Iran in Severna Koreja. »Sodelujemo izključno z državami zveze Nato, pred približno petimi ali šestimi leti smo imeli sicer projekt z Združenimi arabskimi emirati, a je bil ta zadnji. Izključno se fokusiramo na EU in delno na Avstralijo kot prijateljsko državo.«
Sicer pa se znotraj področja »orožje in strelivo« v grozdu GOIS nahaja še pet slovenskih podjetij, ki pa bržkone zaradi občutljivosti tematike s podatki niso ravno radodarna. Na tem področju deluje še šentjernejsko podjetje Arex, v katerem proizvajajo orožje, strelivo ter določeno opremo, kritične dele in tudi stroje za proizvodnjo streliva, sicer pa delujejo predvsem na področju proizvodov za obrambo in usposabljanje.
Tukaj so še podjetje Armas z Raven na Koroškem, ki proizvaja domače jeklene izdelke za obrambno industrijo, ljubljansko podjetje 365 PLUS, ki proizvaja predvsem taktično in zaščitno opremo ter tudi strelno orožje in nekatere pripomočke za to opremo, šentjernejsko podjetje Bos Grubar, osredotočeno na izdelavo orodij, naprav in proizvodnih linij, ter družinsko podjetje iZOP-K iz Podnanosa. Slednje deluje predvsem na področju skladiščenja in rokovanja z razstrelivi, strelivom in orožjem vseh vrst, pa tudi proizvodnje komponent obrambne industrije ter demilitarizacije in recikliranja streliva in zračnih blazin.
Kljub retoriki imajo pred sabo številne ovire
Evropska in s tem tudi slovenska podjetja pa nimajo preprek zgolj zaradi tega, ker sta vojna in orožje vedno občutljivi temi. Milosavljević je namreč opozoril tudi na dvoličnost v Evropski uniji, kjer voditelji in Evropska komisija na eni strani poudarjajo, da je treba obrambno industrijo okrepiti in poskrbeti za lastno varnost, a imajo podjetja na drugi strani pred seboj številne ovire. Težava je že samo sodelovanje z bankami, ki v primeru orožarskih poslov od podjetij terjajo »vse mogoče,« ali pa jim celo »zapirajo račune,« zato se po njegovih besedah nekatera podjetja, ki to lahko, ki denimo nudijo izdelke za tako imenovano dvojno uporabo, tudi skrivajo oziroma se ne želijo izpostavljati. »Mi se ne moremo skriti, izdelujemo napredne oborožitvene sisteme.«
