Po preudarni in postopni obnovi je mesto v arhitekturno eni najmogočnejših stavb dobilo novo turistično atrakcijo, ki domačim in tujim obiskovalcem razkriva njene nove zgodbe, o katerih doslej ni bilo veliko znanega. Z zgodovino stolpa in zvonika, ki sta v bistvu del cerkve sv. Jurija in skrivata zanimivosti svetovnih razsežnosti, se namreč nihče ni posebej ukvarjal.
Stolp, ki doslej tudi ni bil nikoli v celoti odprt za javnost, tako ne ponuja samo priložnosti za edinstveno doživetje mesta in njegove okolice z višine, temveč navdihuje tudi s svojo častitljivo zgodovino. Njegova današnja podoba je iz leta 1792. Prvič pa ga omenja že ptujski mestni statut iz leta 1376. Do vrha stolpa vodi več kot 150 stopnic, ki pripeljejo na višino 60 metrov. V njem je urejenih sedem etaž, v pritličju je urejen vhod za obiskovalce in trgovinica, preostalih šest pa je v bistvu razstavišče z interaktivno razstavo v dveh delih. Prvi opisuje največjo znamenitost stolpa, mehansko stolpno uro, katere največja zanimivost je več kot 21 metrov dolgo nihalo urnega mehanizma, na katero je obešena več kot 300 kg težka kamnita utež. Od dolžine nihala je odvisna natančnost ure. Ptujska stolpna ura je ena največjih in najstarejših avtentičnih mehanskih ur na Slovenskem.
Zanimivosti
Začela se je nova sezona Športnih iger mladih
Uresničene 25-letne sanje
„Ptuj in prostor te ure je kraj, kjer moje sanje dobivajo obliko in navdih,“ je pred odprtjem mestnega stolpa povedal Samoel Kukovičič, urar in restavrator. Uresničene so njegove 25-letne sanje o tem, da bo ptujska mehanska stolpna ura ponovno v funkciji. Sproženi pa so tudi vsi potrebni postopki, da se nihalo ptujske mehanske ure vpiše kot najdaljše na svetu v Guinnessovo knjigo rekordov in na Unescov seznam. V drugem delu pa interaktivna razstava predstavlja zgodbo mestnega stolpa z izpričanimi viri in grafičnimi upodobitvami od njegovega začetka do danes.
Za to, da bo staro ptujsko mesto jedro z odprtjem nove atrakcije še bolj živo s še več obiskovalci, so se zelo veliko trudili prostovoljci, ki so opravili veliko prostovoljnega dela. Ob p. Andreju Fegušu, župniku in vodji prenove, so člani ožje pripravljalne ekipe: Tomi Brumen, Sara Brumen Ovčar, Gregor Valentan in Dušan Winkler. Ta del mesta pričakovano obišče največ turistov, ki so bili tudi navdušeni za zagon tega projekta. Že nekaj let so spremljali njihove odzive, prav tako tudi odzive domačinov. S posamičnimi vodenji, ki so jih že doslej občasno izvajali za goste prenočišč Proštija, pa so se dokončno prepričali, da sta mehanska ura in razgled na mesto z druge perspektive zelo zanimiva za široko javnost.
