Osnutek je pripravila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo. Kot so pojasnili, je namen zakona o zaščiti živali "izboljšanje dobrobiti živali, med predvidenimi ukrepi pa so učinkovitejše ravnanje z zapuščenimi živalmi, izboljšanje standardov za ravnanje z živalmi, odprava reje kokoši nesnic v kletkah, uvedba strožjih pravil in kazni za kršitelje ter boljše delovanje inšpekcijskih služb."
Osnutek med drugim predvideva spremenjen način financiranja zavetišč in spremembo normativa glede zagotavljanja namestitvenih mest v zavetiščih. Predvideno je tudi obvezno označevanje mačk, kar bo po mnenju uprave za varno hrano prispevalo k zmanjšanju števila zapuščenih mačk in pritiska na zavetišča.
Zakonodajni predlog posega tudi na področje posedovanja eksotičnih živali, pri čemer se ohranja seznam dovoljenih vrst živali, hkrati pa se strožje ureja posedovanje nevarnih in zahtevnih vrst.
"Dvig glob za kršitelje in razširitev pravic in dolžnosti inšpektorjev bosta izboljšala uveljavljanje zakonodaje ter odvračala od neprimernega ravnanja z živalmi. Razširjene pravice in dolžnosti inšpektorjev, zlasti pri odvzemu živali, bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primerih hujših kršitev," so zapisali na upravi.
Reja kokoši nesnic v kletkah bo dovoljena do vključno 31. decembra 2028, če bodo rejci izpolnjevali pogoje iz predpisov, ki urejajo zaščito živali. Po tem datumu bo tovrstna reja kokoši nesnic v Sloveniji prepovedana.
Posnetki s kmetije Kaučič
Burno javno razpravo o tem je v začetku januarja povzročila objava skrivaj narejenih posnetkov Društva AETP s kmetije Kaučič z območja Gornjih Ivanjcev, na katerih je bilo videti v kletkah nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjene glodavce, znesena jajca na enem izmed trupel.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že takrat dejali, da so v zadnjem letu delali v smeri sprememb zakonodaje in da je cilj, da v Sloveniji po letu 2028 ne bi bilo več reje živali v kletkah.
Kmetje po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška temu nasprotujejo. "Nekateri rejci so sami brez subvencij kupovali to opremo, ki še ni amortizirana, kar za te kmetije pomeni veliko finančno breme. Obstaja pa tudi vsaj en rejec, ki je pridobil sredstva za obogatene kletke in ki mora skladno s pravili EU imeti obogatene kletke vse do leta 2030," je pretekli teden ob robu novinarske konference o pomenu znanja na področju biotehnike dejal Podgoršek.
Podgoršek podpira ministrstvo pri pozitivni promociji in večjih vlaganjih v dobrobit živali, a hkrati ne vidi potrebe, da bi s pravili prehitevali EU. "Potrošnik ne bo pridobil, izgubil bo pa slovenski kmet," je prepričan.
Predlagano prepoved reje kokoši nesnic v kletkah kot gospodarsko škodljivo in diskriminatorno do slovenskih rejcev s to prirejo v primerjavi z rejci iz drugih držav EU ocenjuje tudi generalni direktor Jate Emona Stojan Hergouth.
"Prepoved bo na široko odprla vrata uvozu poceni jajc iz držav, ki reje v kletkah ne preganjajo. V polovici članic EU ta najcenejša prireja jedilnih jajc predstavlja večinski način. V EU živi v kletkah še več kot 150 milijonov kokoši oz. 40 odstotkov vseh, v Sloveniji pa nekaj manj kot 0,2 milijona," so Hergoutha konec preteklega meseca na družbenem omrežju Facebook povzeli pri Sindikatu kmetov Slovenije.
Podrobnosti predlaganih zakonodajnih sprememb bodo na ministrstvu in upravi javnosti predstavili v sredo, v javni obravnavi pa bodo do 12. marca.
