„To so situacije, na katere moramo biti vsi skupaj zelo pozorni. V bolnišnici nosečnice in novopečene mamice redno spremljamo, če opazimo karkoli nenavadnega, jih napotimo po pomoč psihiatru že ob odpustu iz bolnišnice,“ zagotavlja Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Še vedno pa je veliko primerov, ko je tovrstne duševne težave težko odkriti.
Simptomi, značilni za poporodno depresijo, so razdraženost, jokavost, izčrpanost, žalost, slab spanec, pomanjkanje energije ipd. Za njo oboleva med 10 in 20 odstotkov žensk. Vpliva tako na čustveno kot telesno počutje žensk. Posledice so lahko zelo hude.
Pred približno 15 leti smo bili na Ptuju priča zgodbi o samomoru, ki je bil posledica poporodne depresije. Tako resnih primerov nato v Spodnjem Podravju vrsto let nismo zabeležili. Dogodka iz zadnjega obdobja pa sta nas vnovič opomnila na to problematiko. Gre za dva grozljiva primera samomorov, ki sta bila posledica duševnih težav po porodu.
Prvih šest tednov je najpomembnejših
Pravočasno prepoznavanje simptomov in seveda zdravljenje je ključnega pomena, da se izognemo najhujšemu scenariju. Bosiljeva apelira na partnerje in svojce, naj nosečnice in porodnice spremljajo, predvsem prvih šest tednov po porodu, ko je najbolj kritičen čas za nastanek depresije: „Če opazijo kakršnekoli spremembe v obnašanju, doživljanju sveta, če jim karkoli ni jasno, naj se nemudoma vrnejo v bolnišnico ali obiščejo svojega izbranega ginekologa oziroma takoj poiščejo strokovno pomoč.“
Vsak primer je preveč ...
Poporodne psihoze so, kot pravi izkušena ginekologinja, vedno obstajale in tudi bodo, statistično gledano jih ni veliko, a vsaka je preveč: „Zato smo na vsako pozorni, na prav vsak primer se odzovemo. So pa še vedno poporodne psihoze žal najpogostejši razlog maternalne umrljivosti v Sloveniji. Temu se skušamo na različne načine izogniti.“
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Vse nosečnice, ki se odločijo, da bodo rodile v ptujski bolnišnici, opravijo testiranje, namenjeno odkrivanju potencialnega tveganja nastanka morebitnih psihoz in depresij. Bosiljeva je prepričana, da stroka veliko dela na tem področju: „Vsi, tako stroka kot družba, pa moramo biti na to pozorni, se o tem pogovarjati, nikakor ne smemo tega doživljati kot sramoto. Opogumljati je treba vse, ki karkoli opazijo, da se odzovejo na te stvari.“
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so leta 2022 pripravili publikacijo z naslovom Duševno zdravje v obporodnem obdobju. Navajajo, da maternalna umrljivost v Sloveniji iz leta v leto zelo niha; med letoma 2002 in 2008 je bilo v Sloveniji 33 maternalnih smrti, v šestih primerih so ženske naredile samomor. Eden najpomembnejših vzrokov maternalnih smrti po letu 2000 predstavljajo samomori, povezani s težavami v duševnem zdravju, od poporodne depresije in psihoze do bolezni odvisnosti. Ključne težave, ki so izstopale pri posameznih primerih maternalnih smrti, so bile predvsem posledica pomanjkljivega prepoznavanja duševne stiske oz. neustrezne ocene resnosti duševnih težav, pomanjkljive komunikacije med ginekologi in psihiatri, pa tudi neustreznega predajanja informacij med porodnišnico in patronažno službo.
Poporodna depresija še vedno stigma
„Žal se duševne težave v nosečnosti v Sloveniji še ne odkrivajo v zadostni meri, čeprav je bil že pred leti v materinsko knjižico vključen 'vprašalnik dobrega počutja'. Še vedno so namreč nekateri zdravstveni strokovnjaki, ki obravnavajo nosečnice, premalo osveščeni in podcenjujejo pomen duševnega zdravja v nosečnosti.“ Na NIJZ opozarjajo, da je stigmatizacija duševnih motenj med splošno javnostjo še vedno zelo visoka, ozaveščenost o možnih težavah z duševnim zdravjem v obporodnem obdobju pa nizka.
Depresije v nosečnosti in poporodnem obdobju pogoste
Na NIJZ ugotavljajo, da so duševne težave v času nosečnosti in po porodu pogoste. Najpogostejši sta depresija in anksioznost, redkejša je poporodna psihoza: „Po ocenah slovenskih in tujih epidemioloških raziskav bi na letni ravni med vsemi nosečnicami in porodnicami v Sloveniji pričakovali, da se samo z depresijo srečuje več kot 3.000 žensk, od tega vsaka četrta v hujši obliki.“
