Države članice EU so namreč samo v letu 2023 poročale o 309 večjih incidentih na področju kibernetske varnosti v zdravstvenem sektorju. Kot so navedli v Evropski komisiji, je bilo pravzaprav največje število kibernetskih napadov ravno v zdravstvu, primerov je več kot v katerem koli drugem kritičnem sektorju.
Komisija je tako danes predstavila nov akcijski načrt za izboljšanje kibernetske varnosti bolnišnic in zdravstvenih ustanov v EU. Gre za pobudo, ki jo je predsednika komisije Ursula von der Leyen, ki je po izobrazbi tudi sama zdravnica, v svojih političnih smernicah opredelila kot eno od ključnih prioritet.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
V Komisiji so pobudo označili za »pomemben korak k zaščiti zdravstvenega sektorja pred kibernetskimi grožnjami.« Sicer pa se akcijski načrt osredotoča na štiri ključne prioritete: izboljšano preprečevanje, boljše odkrivanje in identifikacija groženj, odziv na kibernetske napade za omejitev posledic ter odvračanje napadalcev.
Za boljše preprečevanje bodo države lahko uvedle bone za kibernetsko varnost za finančno pomoč manjšim zdravstvenim ustanovam, EU pa bo razvijala vire za ozaveščanje o kibernetski varnosti za zdravstveno osebje. Do leta 2026 naj bi bil vzpostavljen vseevropski sistem zgodnjega opozarjanja, ki bo zagotavljal opozorila o potencialnih kibernetskih grožnjah. Akcijski načrt predlaga tudi ustanovitev vseevropskega podpornega centra, ki bo zdravstvenim ustanovam nudil prilagojeno pomoč in orodja za boljšo zaznavo in odziv na grožnje.
Digitalizacija prinaša revolucijo v zdravstvu z inovacijami, kot so elektronski zdravstveni kartoni, telemedicina in diagnostika, ki temelji na umetni inteligenci. Vendar pa lahko kibernetski napadi povzročijo zamude v medicinskih postopkih in motnje v nujnih službah.
