V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so navedli, da pozdravljajo oceno ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da nova metodologija za obračun omrežnine ni skladna s priporočili evropske agencije Acer, z nekaterimi evropskimi direktivami in tudi ne s strateškimi cilji države na področju čistega prehoda. Na današnji novinarski konferenci so podrobneje pojasnili svojo analizo dejanskih dvigov stroškov omrežnine pri gospodarskih subjektih ter opozorili na pravno nevzdržnost akta.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izrazila veselje, da se je poenotila celotna politika »in tudi strokovnjaki.« Kar zadeva zadnje predloge Elesa, v GZS ugotavljajo, da gre metodologija v smeri, kot so sami opozorili lani marca, in sicer proti manjšemu številu časovnih blokov, ustreznejši časovni in stroškovni razliki med časovnimi bloki, merjenju moči glede na dejansko doseženo moč ter popravkom tarifnih postavk. Ob tem je Nahtigal poudarila, da pa se ne morejo strinjati, da se samo popravi metodologija, treba je pripraviti povsem nov akt, za katerega je treba pred uvedbo opraviti analizo učinkov, »treba je pogledati, kaj bo to pomenilo v praksi.«
V GZS so obenem pozdravili napoved ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, da bi lahko vlada odjemalce v visoki sezoni delno ali v celoti oprostili plačila stroška za moč za najdražji časovni blok, a vendar to ne bo razbremenilo »dela gospodarstva z najvišjimi podražitvami.«
Poziv vladi in agenciji za energijo na star sistem
Po navedbah Nahtigal državo in regulatorje zato pozivajo, da začasno vzpostavi nazaj star sistem obračunavanja omrežnin, v tem času pa pripravi nov akt s spremenjeno metodologijo, »ki bo zagotavljala upoštevanje vseh zakonskih določb in priporočil ter omrežnega kodeksa Acer.« Ob tem naj regulator za nov akt pripravi ocene učinka nove metodologije na vse deležnike in zagotovi »ustrezno večletno prehodno obdobje.«
Pri novemu sistemu je po njenih besedah treba upoštevati »tudi specifike in potrebe gospodarstva ter breme aktivnega odjema bolj sorazmerno porazdeliti med odjemalce in elektro distributerje.« Kot zelo pomembno je izpostavila tudi, da, tako kot se je država odločila za spodbujanje obnovljivih virov energije in blažitev posledic za lastnike sončnih elektrarn, se bo morala država odločiti tudi, ali želi imeti v Sloveniji industrijo materialov, ki je ključna tudi za delovanje ostalega dela gospodarstva. Zato morata vlada in regulator v novem sistemu upoštevati tudi specifike te industrije.
Ekipa
Prenosno in distribucijsko omrežje čaka zgodovinski investicijski cikel
Kaj kaže analiza GZS
Nahtigal je pojasnila še, da je njihova analiza pokazala, da so dejanski dvigi stroškov v delu gospodarstva »točno primerljivi z našimi napovedmi iz analize, opravljene pred uvedbo sistema marca.« Največje povprečne letne dvige zaznavajo »tako pri podjetjih na visoki in srednji napetosti.«
O podrobnostih analize, ki so jo izvedli, da bi ugotovili, kaj nov sistem obračunavanja omrežnine pomeni za odjemalce na njihovih računih, je spregovorila vodja področja za omrežnine pri GZS Andreja Čerče. Pojasnila je, da so jim podjetja posredovala račune za september, oktober in november. Ker so jim zagotovili anonimnost, so podatke razčlenili po uporabniških skupinah. Tako so ugotovili, da je v povprečju glede na staro metodologijo relativno zvišanje najbolj občutno v uporabniški skupini 4, v katero so uvrščeni uporabniki sistema, priključeni na visoko napetost. V tej skupini po besedah Černe ocenjen povprečni dvig na letni ravni znaša 163 odstotkov, pri čemer je najvišji dvig v posameznem podjetju znašal 258 odstotkov.
Sledi uporabniška skupina 2. Kot je pojasnila Čerče, gre za »srednjo napetost in letne obratovalne ure, ki so nižje od 2500 ur.« Ocenjujejo, da v tej skupini povprečen dvig na letni ravni znaša 120 odstotkov. V naslednji skupini, s podjetji na srednji napetosti, so ugotovili povprečen dvig na letni ravni v višini 63 odstotkov, pri čemer v tej skupini po navedbah Čerče izstopa posamezno podjetje, ki je doživelo celo dvig za 986 odstotkov. Ob tem je Čerče opozorila, da seveda ne gre za zvišanja stroškov pri vseh odjemalcih, saj prihaja do velikih razkorakov, »metodologija očitno ni upoštevala specifičnosti posameznih podjetij, njihovih proizvodnih procesov in narave dela.«
