Slovenija je z začetkom leta 2025 postala polnopravna članica Esa, kar ji odpira vrata do številnih strateških in gospodarskih priložnosti ter krepi njeno konkurenčnost v globalnem vesoljskem sektorju. Natančeje, članstvo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža prinaša številne priložnosti za rast slovenskega vesoljskega sektorja in razvoj tehnoloških inovacij. Vesoljski sektor v Sloveniji trenutno sestavlja več kot 40 podjetij, raziskovalnih inštitutov ter tri univerze. Ti so z inovativnimi rešitvami na področju vesolja v nekaterih nišah, kot je opazovanje Zemlje, razvoj inovativnih materialov in umetne inteligence, med vodilnimi na svetu. "Naša vizija je ne le razvijati tehnologijo, ki bo uporabna v vesolju, temveč vlagati v to, da iz vesoljskih inovacij nastane tudi vrsta civilnih aplikacij, ki bodo izboljševale življenje na Zemlji," je dejal Frangež.
Slovenski vesoljski sektor se je v zadnjih letih hitro razvijal. Nekatere podjetja so prevzela vodilno vlogo na nišnih področjih, kot so opazovanje Zemlje, razvoj inovativnih materialov in umetne inteligence. Med ključnimi dosežki so trije uspešno izstreljeni sateliti (Nemo-HD, Trisat in Trisat R), razvoj satelitskih tehnologij za varnost in komunikacijo ter sodelovanje z globalnimi igralci, kot je Nasa.
Slovenska podjetja so s sodelovanjem v Esi razvijala različne rešitve, od aplikacij za spremljanje stanja voda, suše in naravnih nesreč do specializiranih nadzornih in podatkovnih sistemov, materialov za težavne vesoljske razmere ter robotskih in komunikacijskih tehnologij. Med najpomembnejšimi dosežki so tudi mikrohladilniki in oprema, uporabljena na evropski raketi Ariane 6 ter Nasini odpravi Artemis 1.
Vsakdanje koristi
Primer je miniaturna kamera iz slovenskega satelita Trisat, ki se zdaj uporablja v pametnem pralnem stroju za prepoznavanje perila po barvi in materialu.
Najbolj prepoznaven primer je navigacija v pametnih telefonih, ki temelji na komunikaciji z navigacijskimi sateliti. Evropska komisija in ESA sta razvili Galileo, najbolj natančen satelitski navigacijski sistem na svetu. Sateliti zagotavljajo tudi natančno vremensko napoved, točen čas, ki ga uporabljajo banke, borze in drugi finančni sistemi, njihova uporaba sega še dlje. Zaradi napredne obdelave podatkov so pomembni v kmetijstvu, zavarovalništvu in energetiki.
Podjetja, kot je Sinergise, s platformo Sentinel Hub omogočajo napredno obdelavo satelitskih podatkov, kar ima širok spekter uporabnosti - od kmetijstva do obrambe. Slovenija tudi aktivno razvija tehnologije za robotiko, rešitve za avtonomna vozila in za zdravje ljudi.
Slovenski znanstveniki v Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo v Nordijskem centru Planica z eksperimenti, ki vključujejo simulacije breztežnosti in raziskave izgube mišične mase, preučujejo vplive breztežnosti in ekstremnih razmer na človeško telo. V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh Esinih človeških centrifug.
Tudi nova delovna mesta in čez čas ustanovitev slovenske vesoljske agencije
Ključne prednosti polnopravnega članstva
- Enakopravno sodelovanje pri odločanju o vseh ključnih odločitev v Esi.
- Krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju.
- Dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij.
- Možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja.
- Prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest.
Po mnenju vodje Slovenske vesoljske pisarne Tanje Permozer pridobitev statusa polnopravne članice Ese za Slovenijo predstavlja pomembno priznanje, saj se država s tem uvršča v vesoljsko elito, prinaša pa ji tudi številne strateške in gospodarske prednosti. Omogoča ji enakopravno sodelovanje pri odločanju o vseh ključnih odločitev v Esi, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij, možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja, prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest.
Po besedah Permozer se odpira tudi pot za ustanovitev slovenske vesoljske agencije. Slovenski vesoljski sektor za nacionalno vesoljsko agencijo ta trenutek še ni dovolj zrel, ocenjuje. Nadeja se, da bi jo lahko dobili v roku pet let.
Slovenost 10. januarja
Polnopravno članstvo bomo v Sloveniji obeležili s slovesnostjo 10. januarja 2025 v Centru Noordung v Vitanju z osrednjo slovesnostjo. Osrednja govornika na slovesnosti, ki jo bo zasnoval in režiral Nejc Gazvoda, bosta predsednik vlade Robert Golob in generalni direktorja Ese Josef Aschbacher. Istega dne bo v Rimskih toplicah potekal vrh med Slovenijo in Eso, osredotočen na nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskemu vesoljskemu sektorju.
Od leta 2009 do danes
Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, ko je podpisala sporazum za evropske sodelujoče države. Sodelovanje je leta 2016 okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, leta 2020 pa nadgradila s pridružitvenim sporazumom. V letu 2024 je z ratifikacijo sporazuma o polnopravnem članstvu naredila še zadnji korak k popolni vključitvi v Eso.
Do danes je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z Eso, kar je omogočilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in institucij. Geografsko povračilo sredstev, s katerim Esa meri uspešnost neke države, je za Slovenijo večje od 1, kar pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev.
Polnopravno članstvo v Esi za Slovenijo pa prinaša dodatne finančne obveznostmi. Članarina se je iz dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega pa bo ob pristopu Slovenija plačala tudi enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov.
