Uspešnih le še manj kot tretjina razpisov za zapolnitev delovnih mest
Letos so v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, medtem ko je lani ta delež dosegel 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot 50 odstotkov. Razmere so zaskrbljujoče zlasti pri poklicih, ki so ključni za delovanje socialnovarstvenih zavodov, kot so bolničarji-negovalci, dietni kuharji, srednje in diplomirane medicinske sestre ter socialne oskrbovalke, so zapisali v sporočilu skupnosti socialnih zavodov.
V letošnjem letu je bilo za delovno mesto bolničar-negovalec uspešnih le devet odstotkov razpisov, medtem ko je bilo leta 2020 uspešnih 29 odstotkov razpisov. V primerjavi z letom 2020, ko je bilo za delovno mesto dietni kuhar uspešnih 36 odstotkov razpisov, je bilo letos uspešnih le 13 odstotkov. Prav tako je letos padla uspešnost razpisov za srednjo medicinsko sestro na 19 odstotkov od leta 2020, ko je bilo uspešnih 44 odstotkov. Za delovni mesti socialna oskrbovalka in diplomirana medicinska sestra pa je uspešnost razpisov s 44 oziroma 38 odstotkov v letu 2020 padla na 20 odstotkov v letošnjem letu.
Kadrovska podhranjenost in preobremenjenost zaposlenih
Ekipa
Projekt Šolar na smuči bo tudi letos omogočil dogodivščine na snegu
Po besedah sekretarja skupnosti socialnih zavodov Denisa Sahernika na zaostrovanje kadrovske krize opozarjajo že od leta 2018, a razmere še nikoli niso bile tako slabe kot v letošnjem letu. "Zaradi številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev delovnih mest trenutno v zavodih dela več kot 340 delavcev manj, kot bi jih moralo po sicer zastarelih in neustreznih kadrovskih normativih. To pomeni, da so obstoječi zaposleni, ki morajo nadomestiti vse večji kadrovski primanjkljaj, izpostavljeni dodatnim obremenitvam. Zato nas tudi ne preseneča podatek iz ankete, da si bo približno deset odstotkov zaposlenih v letošnjem letu poiskalo delo pri drugem delodajalcu," so v sporočilu povzeli Sahernikove besede.
Zahteve po takojšnih ukrepih
Poudaril je, da v skupnosti od pristojnega ministrstva in celotne vlade zahtevajo takojšne ukrepe, ki bodo hitro in korenito izboljšali delovne pogoje in plače zaposlenih. Kot primer ukrepa je Sahernik navedel povišanje plače za delo v popoldanskem, nočnem, nedeljskem in prazničnem času. Prav tako ocenjuje, da so bili vsi dosedanji ukrepi nezadostni in prepozni ter da premika na bolje ne bo prinesla aktualna plačna reforma.
Skupnost prav tako opozarja, da kadrovske razmere dodatno zaostruje občuten val upokojitev, saj se bo v prihodnjih treh letih upokojilo skoraj deset odstotkov vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh letih pa še sedem odstotkov. Hkrati imajo domovi izrazito nadpovprečen delež zaposlenih invalidov, kar 9,19 odstotka, in prav tako visok, kar 8,68-odstoten delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni.
Blažitev krize z delavci iz tujine
Domovi za starejše poskušajo kadrovsko krizo blažiti s tujimi delavci iz jugovzhodne Evrope, katerih delež je v letošnjem letu dosegel skoraj šest odstotkov. Največ tujih delavcev tako dela v domovih v osrednji Sloveniji, na Goriškem in Gorenjskem, so še zapisali.
Ministrstvo se zaveda problema
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v odzivu poudarili, da se zavedajo manjka kadra, zato poskušajo to težavo reševati na različne načine. S ciljem izboljšanja delovnih pogojev in posledično privabljanju novih zaposlitev so pripravili zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki ponuja več ukrepov, med drugim za lažje zaposlovanje tujcev, prekvalifikacije in štipendiranja, so navedli.
Krovni zakon o dolgotrajni oskrbi pa po navedbah ministrstva prav tako omogoča nova zaposlovanja v sistemu oskrbe starejših. Pomembno vlogo ima tudi nedavna reforma plač v javnem sektorju, pri kateri bodo najslabše ovrednoteni poklici že po novem letu na boljšem, so zapisali.
