Počasna obnova

Bolnišnica Franja razpada že 15 mesecev

Saša Dragoš
30. 10. 2024, 20.10
Deli članek:

Občina Cerkno in podjetje Hudournik sta v zaledju soteske Pasice in spomenika Franja ter ob iztoku hudournika Čerinščica po usodni povodnji julija lani opravila precej dela. Glavnino, vključno s sanacijo kameninskega podora pod Njivčema, ga bo treba še opraviti.

Saša Dragoš
Dobrih 15 mesecev po ujmi in popolnem uničenju dela barak Partizanske bolnišnice Franja je država zagotovila denar za njeno obnovo.

»Vsak dan, ko v porušeni partizanski bolnišnici Franja ne naredimo nič, je en izgubljen dan več,« pove Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, upravljalca našega največjega spomenika humanosti. A pred zagotovitvijo okoljske varnosti spomeniku ter pod njim ležečim hišam v Dolenjih Novakih in Cerknem obnova ne bi imela smisla. Pri zagotavljanju denarja za sanacijo hudournika Čerinščica in plazu med Njivčema se je do nedavnega zapletalo. Prihodnje leto naj bi država denar le zagotovila. Evropski spomenik humanosti bo leta 2025, ob 80. obletnici osvoboditve, ostal zaprt. Še letos pa bo Muzej izdal zbornik o Franji.

Obnova je smiselna le v soteski Pasice

V oddelku muzeja v Cerknem je na ogled improvizirana bolnišnica Franja, sicer potujoča razstava Skriti dragulj Evrope in namensko rekonstruirana Franjina operacijska soba. »Obisk muzeja se zaradi razstave ni povečal. Ljudje, približno 25.000 letno jih je bilo, želijo bolnišnico in njeno sporočilo doživeti v originalnem okolju – v soteski Pasice,« je povedala vodja cerkljanskega oddelka muzeja Milojka Magajne.

Saša Dragoš
Partizanska bolnica Franja, simbol slovenskega partizanskega zdravstva, pred uničenjem

Po ujmi in zaprtju bolnišnice je turistični obisk Cerkljanske lani upadel za tretjino. »Cerknega si brez Franje ni mogoče predstavljati,« meni tudi župan občine Gašper Uršič. Občina, čeprav nima koncesije, je poskrbela za najnujnejše čiščenje zaledja soteske hudournika Čerinščica in pripravljala načrt za zavarovanje vse soteske. Država Cerknega, oziroma julija lani prav zaradi nanosov iz soteske poplavljenih hiš v Cerknem, ni uvrstila v popoplavno obnovo. Hidrotehnik, ki ima koncesijo za upravljanje z vodami, a ne tudi celotnega hudournika Čerinščica, se je lotil regulacije ob iztoku v Cerknico, a od države za to ni prejel plačila. »V vsej zamudi je dobro vsaj to, da bo poslej koncesionar za vode prevzel upravljanje celotnega hudournika. To nikogaršnje območje je bilo doslej za občino veliko breme, nevarnost pa za Franjo, Novake in Cerkno,« je ocenil župan Uršič.

Čerinščica je Franjo leta 2007 že odplavila. Ob okrepitvi podnebnih sprememb vse pogosteje ogroža Cerkno. Spomladi se je občina z državo dogovorila, da bo lastništvo območja Franje prenesla nanjo in s tem pospešila obnovo. Izkazalo se je, da prenos na hitro ne bo mogoč. »Čeprav si prenosa še ne moremo obetati, je država naposled zagotovila denar za sanacijo ter zavarovanje celotne soteske in obnovo Franje. Mi pripravljamo načrte, pravkar za obnovo vstopne poti v Franjo. Tudi pogovori z upravljalcem Franje – mestnim muzejem, da ga soustanovi tudi občina Cerkno, potekajo v pravi smeri,« je zagotovil Uršič.

Saša Dragoš
Občina Cerkno je pri uvodni fazi priprave naložbene dokumentacije za obnovo Franje.

Franja pa že 15 mesecev na čakanju

Država je za obnovo soteske in Partizanske bolnišnice Franja zagotovila dobrih šest milijonov evrov. Obnova mesta solidarnosti naj bi stala desetino tega zneska. »Projekt za obnovo mora vložiti lastnica – občina. Elaborat zanjo pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, mi smo preskrbeli vse vhodne podatke. Tudi ko bo projekt povsem pripravljen, se bojim, da bomo dolgo čakali na odobritev državne tehnične pisarne,« je povedal direktor muzeja Miha Kosmač.

Njegova želja je, da bi bolnišnico končno začeli obnavljati. »Mi nimamo virov za obnovo Franje, kaj šele za čiščenje, zaščito in monitoring območja. Bodoče odgovornosti in obveznosti moramo natančno opredeliti. Dobro se zavedamo, da se škoda na spomeniku vsak dan, v katerem ne naredimo nič, povečuje,« je dejal Kosmač. Potrdil je, da je pritisk javnosti na muzej, kar zadeva obnovo spomenika, zelo velik.

Ljudje so za Franjo doslej solidarnostno zbrali dobrih 50.000 evrov. Ker mnogi zaradi že dvakrat uničene Franje in zaradi manj razumljivih razlogov obnovi tudi nasprotujejo, napake zgolj z obnovo spomenika v muzeju ne želijo ponoviti.

Saša Dragoš
Hidrotehnik, ki se je lotil sanacije hudournika Čerinščica – krivca za rušenje Franje in številnih objektov –, je naletel na ignoranco države.

Za obnovo barak Franje še nekaj let

Mestni muzej si želi pod bolnišnico urediti sprejemni center, a zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) to zavrača. »Obnova partizanske bolnišnice poteka skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Predmet obnove je samo vzpostavitev prvotnega stanja bolnišnice,« so povedali v enoti ZVKD Nova Gorica. Na vprašanje, kako daleč so s pripravo elaborata za obnovo, so zapisali: »Investitor in končni prejemnik državnega denarja je občina Cerkno, ki je trenutno v fazi izdelave DIIP-dokumentacije. ZVKD je za sanacijo objektov v soteski pripravil popis stanja in obseg poškodb na vsaki posamezni baraki in oceno predvidenih posegov v višini 620.000 evrov.«

DIIP (dokument identifikacije investicijskega programa) je uvodna faza priprave naložbe. Ker mu bodo morali slediti še predinvesticijska zasnova, dejanski investicijski program in ocena njegove učinkovitosti, obnove in odprtja evropskega spomenika za ogled še več let ne gre pričakovati.

Saša Dragoš
V muzeju v Cerknem je v sklopu razstave Skriti dragulj Evrope na ogled rekonstrukcija operacijske sobe in bolnišnice Franje.

V zborniku tudi o sodnem procesu proti Franji in Volčjaku

Še letos bodo v muzeju izdali obsežen zbornik o Franji. »Zbornika ne posvečamo samo Franji. Strokovnjaki, Damjan Guštin, Boris Mlakar, Zvonka Zupanič Slavec in številni drugi, osvetljujejo širše dogajanje na Primorskem, na Cerkljanskem in partizansko zdravstvo v času NOB. Uvodnik je prispeval profesor Samo Zver je povedala Milojka Magajne.

Samo Bevk bo javnosti prvič podrobno osvetlil skonstruiran sodni proces proti glavnima zdravnikoma partizanske bolnišnice, Viktorju Volčjaku in Franji Bojc Bidovec. Vzroki in potek sodne odstranitve zdravnikov od julija do septembra leta 1944 so v arhivskih in strokovnih zbornikih sicer dostopni že vrsto let. V svojih knjigah se jih dotikajo številni partizanski zdravniki, tudi Franja B. Bidovec. Vse nesmiselne okoliščine odstranitve in sodbe proti njima bodo v branje ponujene prvič.