Minister za finance Klemen Boštjančič je uvodoma izrazil zadovoljstvo ob danes podpisanem dogovoru, še zlasti ga veseli, da je dogovor podpisala "zelo velika večina med občinami". Združenji mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije zastopata 195 od skupno 212 občin v državi, je spomnil Boštjančič in izrazil obžalovanje, da dogovora niso podpisali tudi v Združenju občin Slovenije.
Ministra veseli, da so se dogovorili o poenostavitvi postopka za izračun povprečnine, saj po njegovem prepričanju vsakoletna pogajanja niso optimalna pot. To vnaša tudi več predvidljivosti v proračunsko načrtovanje občin in države, je poudaril.
Že lani pa so si zadali tudi cilj, da do naslednjih pogajanj poskušajo priti do sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno urejale financiranje občin, in vključevale tudi formulo, s katero bodo naslovili tudi vprašanje podfinanciranosti občin.
V pogajanjih so se tako dogovorili o dodatnih sredstvih za občine v višini 1,5 odstotka dohodnine, plačane v letu 2023, kar znaša 47,9 milijona evrov. Ta bodo razdeljena na dva dela, 75 odstotkov oziroma 35,9 milijona evrov bodo prejele občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog, 25 odstotkov oziroma 12 milijonov evrov pa bodo prejele vse občine na podlagi meril za sredstva za uravnoteženje razvitosti občin iz zakona o financiranju občin, je pojasnil.
To delitev je Boštjančič označil za kompromis. Poudaril je, da je vladna stran predlagani delitvi nasprotovala, saj je želela z dodatkom nasloviti vprašanje podfinanciranih občin, "ne pa da pod krinko podfinanciranih občin dajemo še dodaten denar tudi občinam, ki v resnici po izračunih niso podfinancirane," je poudaril.
Združenje občin Slovenije dogovora ni podpisalo
Združenje občin Slovenije, ki dogovora ni podpisalo, je v pogajanjih sicer predlagalo, da bi se dodatna sredstva delila v razmerju dve tretjini za podfinancirane občine, eno tretjino sredstev pa za vse, na kar pa vladna stran ni mogla pristati, je izpostavil Boštjančič.
Minister sicer pričakuje, da se bodo pomisleki o delitvi dodatnih sredstev za občine nadaljevali tudi ob sprejemanju zakonodaje v DZ, saj v pogajanjih niso dosegli soglasja z vsemi. Poudaril pa je, da je vlada v veliki meri popustila zaradi želje po kompromisu.
V Skupnosti občin Slovenije dogovor označili za "izjemen"
Predsednik Skupnosti občin Slovenije in novomeški župan Gregor Macedoni je letošnji dogovor označil za izjemen. Poleg tega, da so pri povprečnini dosegli "kar lepo rast glede na preteklo leto", z letošnjim dogovorom naslavljajo tudi tiste občine, v katerih so razlike med prihodki in stroški največje. Hkrati z dodatnimi sredstvi naslavlja tudi manjše občine, tiste, ki so razvojno in investicijsko najbolj podhranjene.
Čeprav v skupnosti pozdravljajo doseženi dogovor, pa Macedoni izpostavlja, da še vedno obstaja razlika med stroški in prihodki občin, kar bo izziv v prihodnje.
Podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije in novogoriški župan Samo Turel je dogovor označil za prelomen, ker prinaša prilagoditev sistema financiranja občin in s tem tudi "boljše finančno stanje za vse občine, ne samo za velike," je izpostavil. Kot prelomno pa je označil tudi, da je v dogovoru zaveza, da bo nov sistem financiranja vnesen tudi v zakon o financiranju občin, ki bo podlaga tudi za prihodnja pogajanja o povprečnini in o korektivu.
Boštjančič je izpostavil, da na ministrstvu za javno upravo že nekaj časa pripravljajo spremembe zakona o financiranju občin in da bodo v skladu z danes podpisanim dogovorom tako formulo za izračun povprečnine, ki upošteva tudi medletno rast stroškov za financiranje občinskih nalog, kot formulo za dodatek za podfinancirane občine zapisali v zakon. "To pomeni, da bi se morala povprečnina izračunati na podlagi formule in ne s pogajanji," je poudaril Boštjančič.
Novi zakon naj bi prinesel še nekatere sistemske izboljšave
Po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča bo novi zakon o financiranju občin prinesel še nekatere druge sistemske izboljšave, med katerimi je izpostavil nove kazalnike za izračun ogroženosti občin, dvig obsega možnega zadolževanja občin in možnost izdajanja občinskih obveznic, predvsem za nove razvojne in investicijske načrte.
Pogajanja o povprečnimi za občine so sicer sovpadla s pogajanji o novem plačnem sistemu v javnem sektorju. Po pojasnilih Boštjančiča v novo formulo o povprečnini še niso vkomponirali povišanja plač, kot so predvidena v reformi, saj se povprečnina vedno izračuna na preteklih stroških.
Župana Nove Gorice in Novega mesta sta pojasnila, da preračunov o tem, kako bodo spremembe nove plačne lestvice vplivale na višino stroškov občin, še nimajo, saj je treba počakati, da bodo znane vse lestvice in podpisane vse kolektivne pogodbe. Bo pa vpliv na finance lokalnih skupnosti velik, saj je od 40 do 50 odstotkov lokalnih proračunov neposredno ali posredno vezanih na stroške dela, je opozoril Macedoni.
Obenem sta se Macedoni in Turel zavzela za povišanje plač predsednika vlade, ministrov in poslancev, saj da mora biti odgovornost na voljenih funkcijah ustrezno nagrajena.
