Primož Lavre

Glede na Eurostatove zadnje podatke, povezane z življenjskimi razmerami v EU, v državah članicah za kar 94,6 milijona prebivalcev velja tveganje revščine oziroma socialne izključenosti, kar znaža 21,4 odstotka prebivalstva. V primerjavi z lanskoletnim poročilom, v katerem so za leto 2022 izmerili delež 21,6 odstotka, smo torej zabeležili izboljšanje, a le za vzorec.

Eurostat je v poročilu izpostavil zlasti 19 regij, v katerih je tveganje revščine oziroma socialne izključenosti še posebej visoko, celo višje od 35 odstotkov. Gre za več regij v Bolgariji, na jugozahodu Grčije ter jugu Španije in Italije. Med temi »slabimi« regijami sta zanimivo tudi belgijski Bruselj in švicarski kanton Ticino. Najvišji delež, kar 60,3 odstoten, sicer beležijo v francoskem čezmorskem departmaju Francoska Gvajana, medtem ko je na evropski celini delež najvišji v italijanski Kalabriji (48,6 odstotka), jugovzhodu Romunije (45,3 odstotka) in italijanski Kampaniji (44,4 odstotka). Slovenija se je po teh kazalnikih odrezala razmeroma dobro, z manjšo razliko med zahodno in vzhodno polovico države. Če je delež na zahodu med 10 in 15 odstotki, je na vzhodu nekoliko višji, in sicer med 15 in 20 odstotki.

Izmerili so tudi nekatere druge kazalnike, ko je denimo delež materialne in socialne prikrajšanosti. Ta je bil leta 2023 najvišji v Romuniji (19,8 odstotka), Bolgariji (18 odstotkov) in Grčiji (13,5 odstotka). Slovenija se po tem kazalniku z deležem 2 odstotka bohoti celo z najboljšim rezultatom v celotni Evropski uniji (povprečje 6,8 odstotka).

Slovenija je na vrhu še po enem kazalniku, in sicer po deležu ljudi, ki so sporočili, da med običajnim tednom vsaj enkrat dnevno uživajo sadje. Tako pravi 52,6 odstotka Slovencev. Najnižji delež, vsega 26,6 odstotka, so izmerili v Bolgariji.