Vlada je včeraj izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, ki predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni. Na današnji tiskovni konferenci pa je generalni direktor uprave za izvrševanje sankcij Bojan Majcen podrobneje predstavil ukrepe in zagotovil, da začasni izpust zapornikov ne pomeni, da bodo na široko odprli vrata in v ponedeljek izpustili večjo skupino ljudi iz zaporov. Ob tem pa poudaril, da varnost javnosti zaradi izpustov ne bo ogrožena.
Stanje zaradi prezasedenosti je alarmantno
Zasedenost v zaporih je večja od 120 odstotkov, trenutno znaša več kot 140 odstotkov. delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista pa trenutno znaša 3,5, moral bi 2,5. Zato se je vlada odločila, da bodo ob prehodnem soglasju opravljanje del in nalog pravosodnih policistov prevzeli posamezniki, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti. Drugi ukrep, ki ga je sprejela vlada, pa predvideva možnost začasne prekinitve zaporne kazni. Čas prekinitve se obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni. To pomeni, da se morajo po izteku ukrepa vrniti v zapor. Začasno prenehanje prestajanja zaporne kazni bo veljalo do tri mesece, z možnostjo podaljšanja. Zanj pa bodo lahko zaprosili le tisti, ki bodo šest mesecev pred koncem prestajanja kazni in pod pogojem, da so že prestali najmanj dve tretjini kazni.
Vsakega kandidata za začasni izpust bodo obravnavali individualno
Prekinitev bo mogoča, če za to ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji bodo upoštevali vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja zaporne kazni. Pri tem bodo preverili osebnost obsojenca, njegovo varnostno oceno, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo to kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev ter način nastopa kazni in morebitne odprte kazenske postopke.
“Naloga zaporov je tudi, da jih pripravljamo na življenje po prestajanju kazni. Tega ukrepa bo deležen nekdo, ki že hodi iz zapora in ne predstavlja tveganj, in tudi tisti, ki so kazen nastopili s prostosti,” je povedal Majcen in spomnil, da gre zgolj za možnost, da se ukrep, ki bo začel veljati v ponedeljek, sprejme zaradi prezasedenosti zaporov.
Prekinitev prestajanja kazni zapora sicer omogoča že veljavna zakonodaja. Tako je bilo denimo v obdobju epidemije covida-19 prekinjenih približno 200 zapornih kazni, v nobenem primeru pa institut ni zlorabljen. Trenutno so evidentirali okoli 30 oseb, ki bi lahko izpolnjevale pogoje za prekinitev kazni. Obsojence so do zdaj iz zapora izpuščali zaradi slabega zdravstvenega stanja ali opravljanja neodložljivih del, po novem pa jih bodo lahko tudi zaradi prenatrpanost zavodov. “Stanje prezasedenosti alarmantno narašča, glavna težava so pripori, na kar zaporski sistem nima vpliva,” je poudaril Majcen. Lani je bilo zaprtih 1500 oseb, na današnji dan pa 1827, je navedel.
Število po njegovih besedah ne bo veliko, kolikšno bo, pa ni želel napovedati, saj seznamov po njegovih trditvah še ni. "Ko bo ta ukrep stopil v veljavo, se ga bomo posluževali individualno," je napovedal. Na navedbe pravosodne ministrice Andreje Katič, da naj bi doslej že evidentirali do 30 kandidatov za prekinitev zaporne kazni, je odgovoril, da je sam v DZ pojasnjeval, da jih bo manj kot sto, da gre za okvirne ocene, kdo bi lahko izpolnjeval pogoje, da pa seznamov še ni.
Pojasnil je še, da oseb, ki bodo prekinile prestajanje kazni, ne bodo nadzorovali, saj bodo v tem času svobodni državljani. "Dejansko gre tu za zaupanje," je pojasnil.
Glede pravosodnih policistov pa je Majcen dejal, da potekajo pogovori z zaposlenimi, ki so nekoč že opravljali te naloge in so že v sistemu, teh je okrog 25. Vzpostavljajo pa tudi stike s tistimi, jih ni več v sistemu. O številu pripravljenih še ne more govoriti, poudaril pa je, da za njih šteje vsak.
Na ministrstvi računajo na nove zaposlitve in prostore
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij bo stanje spremljala in mesečno poročala, nato pa ministrstvu za pravosodje in vladi predlagala nadaljnje ukrepe. Ob tem pa na ministrstvu tudi upajo, da bodo lahko zapornike iz zapora na Povšetovi že prihodnjo jesen preselili v nov zapor z večjimi kapacitetami v ljubljanskih Dobrunjah. Prav tako upajo, da bodo včeraj sprejeti ukrepi in plačna reforma prinesli zaposlitve dodatnih pravosodnih policistov, da bo EU sprejela primerne ukrepe in se bo število nelegalnih migracij zmanjšalo, pritisk na Evropo pa bo manjši.
Država doslej plačala približno 360.000 evrov odškodnin zapornikom
Da naslednje leto odpirajo nov zapor, ki bo povečal kapacitete in izboljšal sistem izvrševanja kazni v Ljubljani, je na današnji tiskovni konferenci Spomnil tudi Majcen. Pojasnil pa je še, da je država doslej plačala približno 360.000 evrov odškodnin zapornikom, ki so vložili tožbe, ker zapori niso dosegali minimalnih standardov, ki jih je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Po njegovih navedbah so bile te tožbe predvsem na račun najbolj obremenjenega zapora na Povšetovi v Ljubljani.
Izdajo odloka o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti je vladi predlagala Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Ta je po Majcnovih navedbah nastajala več kot eno leto. Vlada lahko začasne ukrepe skladno z zakonom določi največ za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, lahko vlada z odlokom njihovo trajanje na predlog ministra podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Kaj še prinaša novela?
Novela prinaša tudi pravno podlago za zaščito zračnega prostora, saj brezpilotni letalniki predstavljajo čedalje večji problem, pomembna novost pa je tudi nacionalna poklicna kvalifikacija, ki bo policistom omogočila šesto stopnjo izobrazbe, je pojasnil Majcen.
Med ukrepi, ki so v medresorskem usklajevanju iz novele zakona izpadli, pa je Majcen navedel enkratno denarno nagrado in druge bonitete za pravosodne policiste. Ob tem je napovedal, da se bodo še naprej borili za izboljšanje statusa pravosodnih policistov, saj da je ravno plača "pomemben dejavnik, ki bo verjetno tudi v prihodnje privabil ljudi v zaporski sistem".
