Konec septembra so svečano prisegli štirje novi pravosodni policisti. A to je le majhen delež tega, kolikor bi jih potrebovali v zapornih zavodih. Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) nenehno razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas, se trudi oglaševati ta poklic, obiskuje šole in sejme z namenom novačenja morebitnih kandidatov, a odziva ni. Najbrž ni treba posebej razlagati, zakaj je tako. Glavni razlog za nezanimanje je višina plače, ki ob pogojih dela odganja morebitne interesente. Dokler ne bo plačne reforme, bo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij na tem področju najbrž bila Sizifov boj. Toda to je le del njenega problema. Drugi, ki pa je seveda tudi povezan s prvim, je pomanjkanje mest v zaporih. Ali povedano drugače: zapornikov v slovenskih zaporih je preveč. Veliko preveč.
V litrsko steklenico naj bi šel liter vode. Po definiciji zasedenosti slovenskih zaporov pa gre vanjo tudi skoraj 1,4 litra. Trenutno je namreč zasedenost v zaporih že skoraj 140-odstotna, najhuje je na ljubljanski Povšetovi, kjer je število zaprtih oseb skoraj dvakratnik predvidenih zmogljivosti. Ob tem, da je ob tako polnih zaporih in pomanjkanju pravosodnih policistov lahko vprašljivo varnostno vprašanje, je en vidik take zasedenosti tudi kršenje temeljnih človekovih pravic pripornikov in zapornikov. Slovenijo je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2012 že obsodilo zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu v letih 2009 in 2010. Država je morala plačati 360 tisoč evrov, kar pa ni bilo vse. Dodatnih 200.000 evrov je šlo za izplačila na podlagi pravnomočnih sodb slovenskih sodišč, sodnih in izvensodnih poravnav.
Številke še bolj navzgor po juniju 2020
Zakaj tak »naval« na zapore, kaj je razlog, da se ti dušijo pod bremenom prevelikega števila jetnikov? Izvirni »greh« naj bi bil 308. člen kazenskega zakonika, ki govori o »prepovedanem prehajanju meje ali ozemlju države« oziroma predvsem njegova novela iz junija 2020, s katero so se v času prejšnje vlade precej povišale kazni za ta kazniva dejanja. Primer najvišje možne v oteževalnih okoliščinah je recimo takšen: s prejšnjih od enega do osmih let se je dvignila na zdajšnjih tri do 15 let. Kar je, mimogrede, v primeru maksimuma enako kazni za uboj. Zaradi tega so zapori polni takih, ki so nezakonito prečkali mejo oziroma tihotapili ljudi; večina med njimi so tujci. »Dejstvo je, da je stanje skrb vzbujajoče, zasedenost zaporov presega 130 odstotkov razpoložljivih zmogljivosti in ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, zagotavljanjem zdravstvenega varstva,« je stanje nedavno komentirala ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je nasledila problem, ki se vleče že vrsto let. Sob oziroma postelj v zaporih je premalo, jetnikov vedno več, pravosodnih policistov vedno manj. Zahteven algoritem.
Ministrstvo za pravosodje je prav zaradi teh dejavnikov že konec lanskega leta – torej takrat, ko je bila tam glavna še Dominika Švarc Pipan – pripravilo predlog zakona o dodatnih ukrepih za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni. To je bil nastavek za novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I), ki so jo sredi septembra v državnem zboru na izredni seji poslanci sprejeli po nujnem postopku in je začela veljati 28. septembra. Zanjo je glasovalo 46 poslancev, proti jih je bilo 23. Novela daje vladi pravno podlago za sprejetje odloka za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti. Torej takih, kot so zdaj.
Glavna težava so priporniki
Začasni ukrepi so trije. Prvi določa, da naloge pravosodnega policista opravljajo tudi zaposleni v upravi, ki so v preteklosti že bili na delovnem mestu pravosodnega policista. Drugi je možnost prekinitve prestajanja kazni in tretji možnost odloga nastopa kazni. V noveli so zapisane še druge spremembe, kot je ta, da direktor zavoda lahko odloči o predčasnem odpustu obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti, šest mesecev pred iztekom kazni namesto zdaj veljavnih tri (še to v primeru prestanih dveh tretjin kazni), a te niso povezane s prezasedenostjo v zaporih ali s pomanjkanjem kadra, kot so zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Pri ukrepih ne gre za nekaj novega, saj so bili prekinitev kazni, predčasni odpust in nepozivanje na nastop kazni z interventno zakonodajo v veljavi že v času covida. »Ukrepi so se takrat izkazali kot učinkoviti za zmanjševanje prezasedenosti in posledično učinkovitejše zagotavljanje varnosti, kot tudi za dostojno prestajanje zaporne kazni v času posebnih zdravstvenih razmer,« pravijo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij in ministrstvu za pravosodje, ki so ob zdajšnji situaciji v zaporih predlagali širše zastavljene ukrepe, a »se zaradi medresorske neusklajenosti kasneje žal niso vsi uveljavili«. Pri tem na prvo mesto postavljajo spremembo zakonodaje za nezakonite prehode meje, zaradi katerih se zapori najbolj polnijo. Glavna težava so priporniki; samo v Ljubljani na Povšetovi, kjer je zasedenost 190-odstotna, je kar 88 odstotkov oseb pripornikov. In tam bo problem ostal tudi ob morebitni uveljavitvi odloka vlade v primeru zaostrenih razmer, saj za pripornike ukrepa prekinitve kazni ali predčasnega odpusta zaradi varnostnega razloga ni mogoče uporabiti.
Kaj se bo z ukrepi rešilo?
Nasploh se postavlja vprašanje, koliko bi sprejeti ukrepi sploh pripomogli k odpravi zaostrenih varnostnih razmer. Med zaprtimi oziroma priprtimi je okrog polovica tujih državljanov, za katere prekinitev prestajanja kazni tako ali tako ne pride v poštev. »Pri presoji varnostnega zadržka je pomembno, ali ima oseba na območju Republike Slovenije prijavljeno bivališče, saj je ključno tudi védenje, kje bo zaprta oseba bivala v času prekinitve prestajanja zaporne kazni,« je sporočilo ministrstva. Ostane torej okrog 50 odstotkov tistih za zapahi.
Komu se lahko prekine prestajanje zaporne kazni
Doslej so bili razlogi huda bolezen, nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb brez tuje pomoči, varstvo ter vzgoja otrok v nekaterih nujnih okoliščinah in tako dalje. Novela je omogočila dodaten razlog, v poštev zanj pa pridejo osebe, pri katerih ne obstajajo varnostni zadržki. »Pri presoji slednjih se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki,« so to komentirali v Ursiksu in na ministrstvu za pravosodje. Trajanje začasnih ukrepov se po njuni razlagi sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere v zavodih, vendar najdlje za tri mesece. »Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, Vlada RS z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, trajanje začasnih ukrepov na obrazložen predlog podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.« Direktor zavoda obsojenca takoj pokliče nazaj na prestajanje kazni, če ni več razlogov, zaradi katerih je bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi. Čas prekinitve se obsojencu ne všteje v čas prestajanja kazni, kar pomeni, da bo moral ta čas nadoknaditi pozneje.
Varnostni element na prvem mestu
Nabor obsojencev, ki bi prišli v poštev za predčasni izpust ali prekinitev kazni, je zelo majhen. »Ocenjujemo, da bo okvirno število obsojencev na prekinitvi kazni največ 30 oziroma bo to odvisno predvsem od morebitnega nadaljnjega naraščanja števila zaprtih oseb. Ključno je, da bo vsak posamičen primer v okviru možnosti izreka prekinitve prestajanja kazni zapora zaradi kadrovskih ali prostorskih težav temeljito proučen in pretehtan, pri čemer bo najpomembnejša presoja varnostnega zadržka. Tudi pri odločanju o predčasnem odpustu bo vsak primer, z ozirom na vse zakonske kriterije, presojan posamično,« poudarjajo pri Ursiksu in ministrstvu, kjer se gotovo tudi sami dobro zavedajo, da je število 30 kaplja v morje ob trenutnih težavah, ki jih imajo. Z drugimi besedami to pomeni, da novela in morebitni odlok vlade o uvedbi začasnih ukrepov ne bosta rešila tako rekoč ničesar, problema se bo treba lotiti nekje drugje. In tudi sami najbolje vedo, kje je to. »Področje nezakonitih prehodov meje je že nekaj časa okoliščina, ki najbolj vpliva na prezasedenost zaporov, predvsem v okviru povečanega priliva pripornikov, na katerega Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij nima nobenega vpliva in ga z zgoraj opisanimi ukrepi v zakonodaji tudi ne more uravnavati, saj je pri pripornikih prisoten varnostni zadržek,« pravijo.
