Kot smo že poročali, je državni zbor septembra sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, na podlagi katere je uprava za izvrševanje sankcij vladi poslala predlog, naj zaradi prezasedenosti zaporov izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah. Ta je danes na redni seji to tudi storila, potem, ko je ugotovila, da sta oba zakonsko določena kriterija bistveno presežena.
Na današnji dan je v zavodih 1826 zaprtih oseb. To pomeni, da je prostorska zasedenost več kot 140 odstotkov, za aktivacijo ukrepov pa je predvidena 120-odstotna zasedenost. Število pravosodnih policistov je 525, kar pomeni, da na posameznega pravosodnega policista pridejo skoraj 3,5 varovane osebe.
Sprejeta dva od treh možnih ukrepov
Novela zakona je predvidela tri ukrepe, s tem odlokom vlade sta določena dva:
– opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni kot pravosodni policisti;
– možnost prekinitve prestajanja kazni zapora.
Vlada se ni odločila še za tretji ukrep, to je možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora. V zavodih za prestajanje kazni se že pripravljajo nabori kandidatov nekdanjih pravosodnih policistov, ki bi zdaj znova prevzeli to vlogo. Izbira se med javnimi uslužbenci, ki so trenutno zaposleni na drugih mestih v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, tistimi, ki so bili nekoč pravosodni policisti in so zdaj zaposleni pri drugih delodajalcih, ter med upokojenci.
Čas prekinitve ni vštet v kazen
Institut prekinitve prestajanja zaporne kazni je bil v zakonodaji predviden že doslej. Kazen se obsojencu lahko prekine iz več razlogov, denimo zaradi hude bolezni, nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb brez tuje pomoči, zaradi varstva in vzgoje otrok v nekaterih nujnih okoliščinah, in podobno. Čas prekinitve se obsojencu ne všteje v čas prestajanja kazni, kar pomeni, da bo moral kazen za čas prekinitve prestati pozneje.
Kazen se lahko prekine le, kadar ne obstajajo varnosti zadržki. Pri presoji slednjih se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, to so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in morebitni odprti kazenski postopki.
Evidentirali so jih do 30
Kako bodo danes sprejeti začasni ukrepi pripomogli k reševanju prostorske stiske? Kot je pojasnila Katič, je danes stiska tako velika, da morajo ob nameščanju zapornikov ali varovanih oseb kontaktirati direktorje posameznih zaporov, če imajo na razpolago prosto posteljo. Tako je vsaka postelja pomembna. Po njenih besedah imajo trenutno evidentiranih približno ali do 30 oseb, ki bi lahko izpolnjevali pogoje glede prekinitve kazni. Zdaj, ko bo za to pravna podlaga, je mogoče začeti postopke in preveriti vse varnostne zadržke, nato se lahko tudi ob soglasju zapornikov tak ukrep sprejme. To je le začasen ukrep za tri mesece, »nato bomo videli, a glede stanje, kot je na danes, vsaka postelja nam je pomembna.«
Kot je pojasnila Katič, dolgoročno glede prostorske situacije upajo, da bo prihodnjo leto ta čas vse zaprte v ljubljanskem zaporu na Povšetovi že lahko premestili v nov zapor v Dobrunjah, kjer so kapacitete višje. Katič upa tudi, da bodo na podlagi nove plačne reforme in danes sprejetih ukrepov uspeli privabiti tudi nove pravosodne policiste. Kot ministrica pa Katič računa tudi na to, da bo Evropska unija sprejela primerne ukrepe za uravnavanje migracij, da bi se število teh zmanjšalo in bi bil pritisk na Evropo manjši. Pojasnila je še, da je obenem treba preveriti kaznovalno pravo, »ali so določene kazni previsoke v primerjavi z drugimi, ali pa mogoče bistveno odstopajo od tega, kar nam narekuje evropska direktiva.«
