O tem, kako na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti gledajo na strateškem svetu za zdravstvo, je na novinarski konferenci spregovoril predsednik strateškega sveta Erik Brecelj. Na seji so med drugim razpravljali tudi o predlogih za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.
Kot je pojasnil Brecelj, na seji dokončnih sklepov glede predloga zakona še niso sprejeli, so pa opozorili predvsem na »pasti, sive cone, ki so še v zakonu.« Poudaril je, da se v celoti strinjajo, da so spremembe potrebne in da je »fascinantno,« kaj so na ministrstvu za zdravje pripravili v tako kratkem času. Na splošno je Brecelj prijetno presenečen nad tem, koliko predlogov strateškega sveta so upoštevali v pripravi predloga.
Brecelj je pozdravil dejstvo, da se bi v skladu z zakonom končno uvedlo nagrajevanje zaposlenih, ne le zdravnikov, temveč vseh zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Ob tem se strinja z delom po podjemnih pogodbah za vse zaposlene, saj je treba v javnih zavodih opraviti več dela, a od zaposlenih ne morejo zahtevati, da »to delajo za nadure«.
Kar zadeva področje podeljevanja koncesij, je pozdravil uvedbo zdravstvenih regij in definiranje pogojev za podelitev koncesij. Poudaril je, da niso proti koncesionarjem. Čeprav ni dvoma, da večina dela »dobro, strokovno in pošteno,« je po njegovih besedah nujno, da se postavijo pravila igre. Pojasnil je, da že dlje časa opozarjajo, da se v ozadju dogaja prodaja koncesij. »Med brati se prodaja po 50, 60, 70 tisoč evrov in več.« Poudaril je še, da »koncesijo dobi nekdo, da dopolnjuje zdravstveni sistem, ne da iz tega dela biznis.«
Breclja veselijo tudi spremembe na področju dela v dežurni službi. To bodo morali opravljati tudi koncesionarji. Kot je poudaril, nekateri »dobesedno umirajo na urgencah,« medtem kot drugim kljub zakonu, ki je v veljavi že dlje časa in to od zdravnikov terja, ni treba. »Zdaj bo te pravljice za nekatere konec.«
O kritikah predloga, da naj bi številni odšli iz zdravstva, pa je dejal, da je to možno, ampak da na to opozarjajo »tisti, ki so svoje firme prodali na primer tujim skladom, tisti, ki načrtujejo prodati, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov samoplačniških. To je razumljivo, pač to je biznis,« meni po poročanju STA. »Mene ne skrbi tistih 100 zdravnikov, ki tako razmišlja, ampak pred očmi vidim tistih 10.000 in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni,« je ponazoril. Dodal je, da se ne sme zgoditi kakor v zobozdravstvu, ko imajo zobozdravniki največji interes delati samoplačniško, ljudje pa so se navadili plačevati, še poroča STA.
.........
Spomnimo, ministrstvo za zdravje je nedavno pripravilo novelo zakona, ki prinaša pomembne spremembe v regulaciji javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog omejuje delo zdravstvenih delavcev pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v javnih zdravstvenih zavodih. Javna razprava bo potekala do 16. oktobra, ko bodo zbrani tudi odzivi strokovne in širše javnosti.
Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob predstavitvi predloga dejala, da poskušajo zaposlene z novelo motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu.
Z novelo obenem urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminja se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij.
