Glavna vsebina predloga novele je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo izven nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se za njih na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode. Javni zdravstveni zavodi morajo pri razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti upoštevati, da tržna dejavnost zgolj dopolnjuje javno zdravstveno službo. Javni zavod bo lahko storitve iz tržne dejavnosti opravljal le izven ordinacijskega časa.
Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo po predlogu morali pred registracijo pri Ajpesu pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje bodo izdali le vlagateljem, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ki jo bodo opravljali v svojem imenu in za svoj račun. Z namenom omejevanja t. i. popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in razmejitve javnega ter zasebnega zdravstva ponovno uvajajo tudi konkurenčno prepoved dela.
Delo pri drugem izvajalcu ostaja omogočeno, in sicer zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Mora pa pridobiti soglasje za opravljanje dela pri drugem delodajalcu, ki ga izda direktor javnega zavoda za največ šest mesecev.
Pogoji za pridobitev soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži, kot jih določa predlog, so, da pri matičnem izvajalcu niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja. Delavec ob tem ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu.
Direktor zavoda lahko izda soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev, v kolikor gre za dela in naloge v splošno korist, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba in delo v gorski reševalni službi, pri Rdečem križu ter Slovenija-transplant.
Z novelo želijo vzpodbujati dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Novela bo tako predstavljala zakonsko podlago za sklepanje podjemnih pogodb z lastnim delodajalcem, oproščenih posebnega davka. Uvaja tudi novost dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu, zdravstveni delavec bo namreč lahko izjemoma opravljal znanstveno-raziskovalno delo, pedagoško ali strokovno delo še za največ osem ur na teden (t. i. petinska dodatna zaposlitev).
Predlog zakona uvaja nov dodatek pri plači, in sicer z namenom spodbujanja dodatnega opredeljevanja bolnikov in večje dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Do dodatka bodo upravičeni zaposleni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Novost v mreži javne zdravstvene službe je določitev zdravstvenih regij. Po predlogu je to teritorialna enota, manjša od celotnega ozemlja države in večja od posamezne občine oziroma mesta, določila pa jih bo vlada. Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti bo dejavnost opravljal znotraj zdravstvene regije, ki bo določena v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
S predlogom širijo tudi možnost izvajanja specialistične bolnišnične dejavnosti na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej na katerokoli pravno ali fizično osebo, ki je pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da ni več omejitve na izvajalca v statusni obliki "bolnišnica", "zdravilišče" ali "zasebni zdravnik specialist".
S predlogom zakona uvajajo dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah. Novost pa je tudi zahteva, da se na spletni strani ministrstva objavi nabor vseh bolnišnic v Sloveniji.
Predlog zakona uvaja profesionalizacijo vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in določa pogoje za direktorja in strokovnega direktorja, njegovo odgovornost, pristojnosti in predčasno razrešitev. Predlog vsebuje novo zahtevo glede kompetenc, znanja in strokovne usposobljenosti direktorjev, ki bodo morali opraviti usposabljanje s področja managementa v zdravstvu. Dodatna obveznost za direktorja in svet zavoda pa je po predlogu tudi upoštevanje usmeritev, ki jih da ustanovitelj.
Med ključnimi rešitvami izpostavljajo tudi možnost vlade, da lahko v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi.
Na področju koncesij novela določa, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in koncesija podeli na novo, pri tem se na novo definira tudi območje podelitve koncesije. Minimalni dovoljeni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se lahko podeli posameznemu koncesionarju, pa je po predlogu 0,20 programa. Novela razširja tudi nabor razlogov za odvzem koncesije, na primer kadar koncesionar spremeni svoj pravni status oziroma če neupravičeno odklanja paciente.
S predlogom novele zakona se na enak način, kot velja že zdaj za zdravnike, določa obvezno vključevanje v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Letni program izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in obveznosti delodajalcev bo določil minister za zdravje.
Predlog uvaja tudi posamezne nove prekrške in globe zanje, na posameznih področjih pa tudi novo pristojno inšpekcijo.
