Jure Klobčar

V interesni skupini lokalnih interesov so v predlogu za veto izpostavili predvsem posledice predvidene ukinitve fleksibilnega normativa, po kateri od septembra 2030 občine ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj. Kot je tudi na današnji seji državnega sveta poudaril vodja interesne skupine Milan Ozimič takšna ureditev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije in financiranja predšolske vzgoje.

Državni zbor

Novela zakona o vrtcih sprejeta: Poslanci večinsko glasovali zanjo

Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil po njegovih besedah ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe. Opozoril je, da bo ukinitev fleksibilnega normativa prinesla tudi podražitev vrtcev.

Prav tako novela po Ozimičevih besedah ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Pobudniki veta se pridružujejo stališču občin, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva, je dejal.

Predšolska vzgoja

Logaj: Novela zakona o vrtcih postavlja temelje za zdrav in optimalen razvoj otrok

Večina svetnikov je v razpravi izrazila nasprotovanje ukinitvi fleksibilnega normativa. Menijo, da bo v tistih občinah, kjer število otrok upada, fleksibilni normativ sam po sebi ugasnil, še vedno pa bo prišel v poštev v tistih občinah, kjer imajo velik prirast števila prebivalcev. Državni svetnik Branimir Štrukelj pa je vetu nasprotoval. Poudaril je, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zaradi takrat velikega števila otrok, za katere v vrtcih ni bilo prostora, danes pa tega razloga ni več, saj da občine ukinjajo vrtčevske oddelke.

Fleksibilni normativ včasih izjema, danes pravilo

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič pa je na seji izpostavila, da je bil fleksibilni normativ mišljen kot izjema in kot začasen ukrep, danes pa velja v 67 odstotkih vrtčevskih oddelkov. Po njenih besedah se družba spreminja in z njo tudi vrtci, v katerih je danes 10 odstotkov otrok tujcev, vedno večje število otrok s posebnimi potrebami in drugih otrok, ki potrebujejo več pozornosti. Projekcije kažejo, da bo čez pet let, ko bo ukinitev fleksibilnega normativa začela veljati, 14.700 prostih mest v vrtcih in 648 praznih igralnic, je pojasnila.

Novela zakona o vrtcih

Starši, pozor: čakajo vas spremembe pri financiranju in vpisu v vrtce

Obenem je dejala, da novela občinam daje več avtonomije, in sicer bodo imele občine po novem možnost odločati glede financiranja nekaterih zasebnih vrtcev, če bo imela dovolj prostora v javnih vrtcih.

Po izglasovanem vetu državnega sveta mora državni zbor vnovič odločati o noveli zakona, za potrditev bo tokrat potrebnih 46 poslanskih glasov. Državni zbor je novelo zakon o vrtcih v ponedeljek podprl s 45 glasovi za in 30 proti. Novela ob ukinitvi fleksibilnega normativa v vrtcih spreminja tudi financiranje zasebnih vrtcev, prinaša ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok v vrtce ter na novo določa delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah ali drugih izrednih razmerah.