Dobri dve leti od selitve v opozicijo in po številnih medsebojnih obračunavanjih je SDS in NSi nekoliko zbližala skupna zahteva obeh strank za odreditev preiskovalne komisije, v kateri nameravajo prečesati sporne posle v energetiki. Ni dvoma, da bo glavna tarča opozicije predsednik vlade Robert Golob, ki je dolga leta vodil podjetje Gen-I. Prvak SDS Janez Janša za prihodnje leto napoveduje predčasne volitve, krmilo NSi pa bo po jesenskem kongresu najverjetneje ostalo v rokah novoizvoljenega evropskega poslanca Mateja Tonina. Po junijskih evropskih volitvah se je zgodil prepir med predsednikom SLS Markom Balažicem in nosilcem liste Petrom Gregorčičem, za katerega mnogi pravijo, da je "Janšev človek", sam pa se teh označb otepa. V ljudski stranki so nedavno preprečili sklic izrednega kongresa, na katerem je notranja opozicija nameravala zamenjati vodstvo. Kakšni so obeti za politično desnico pred naslednjimi splošnimi volitvami?
"Dve leti po odhodu v opozicijo je vsaj glede na javnomnenjske ankete stanje v opoziciji spet 'stabilno', vsaj kar se največje stranke SDS tiče, ki ponovno vodi v anketah, dosegla pa je tudi dober rezultat na volitvah v Evropski parlament. NSi ohranja relativno zanesljivo podporo, kar je zanjo v prvi vrsti zagotovilo, da bi, če bi bile jutri volitve, ohranila status parlamentarne stranke. Za NSi je to ključnega, eksistencialnega pomena. SLS? Po zaslugi poraza na evropskih volitvah je dokončno postala zunajparlamentarna stranka, kar pomeni, da se bo zelo težko še kdaj vrnila v državni zbor," komentira novinar in urednik Dejan Steinbuch.
Logarjev življenjski projekt
Janez Janša je imel na sobotnem odprtju poletnega tabora SDS v Bovcu motivacijski govor za številne člane stranke, ki so mu navdušeno ploskali in se z njim fotografirali. "Izgubili smo upanje, da bi se kakšne velike ali pa vsaj majhne pozitivne spremembe lahko zgodile že v tem mandatu. Zato je v interesu celotne Slovenije, našega razvoja, naše prihodnosti, prihodnosti naših otrok, da je ta žalostni plešoči svobodni mandat čim krajši. SDS dela na tem, da bodo čim prej predčasne volitve, da Slovenija dobi oblast, ki bo delala za skupno dobro. Čaka nas odločilna bitka za bližnjo prihodnost Slovenije in prihodnost generacij," je govoril Janša in pozval h krepitvi stranke z novimi člani. "Več ko nas bo, prej bo Slovenija zavila na pot normalnosti."
Glede na večino koalicijskih strank v parlamentu so predčasne volitve malo verjetne, ocenjuje Steinbuch. "Možnost razpada koalicije vedno obstaja, vendar se zdi, da je sla po oblasti premočna, da bi popustila pred naslednjimi rednimi volitvami. Zakaj Janša naglas govori o tem, gre bolj povezovati z razmerami v SDS in širše na desnici. SDS je po evropskih volitvah ponovno v sedlu, Janša je dokazal, da še vedno lahko zmaguje, in to energijo mora zdaj prenesti po hierarhiji navzdol. Ne nazadnje imajo v SDS prihodnje leto kongres, volitve, na katerih si težko predstavljam, da Janez Janša ne bi bil vodilni kandidat. Če bo po 32 letih vodenja kandidiral še za en mandat, bo to svojevrsten unikum v moderni Evropi."
Medtem se v političnih krogih krepijo spekulacije, da bi lahko Anže Logar jeseni po 25 letih zapustil vrste SDS in se odločil za samostojno pot. Logar že nekaj časa ni na isti valovni dolžini z Janšo, ki meni, da bi morebitna ustanovitev Logarjeve stranke pobirala glasove predvsem SDS. Nekateri menijo, da gre za zrežirano igro med Janšo in Logarjem za lažjo sestavo naslednje vlade pod okriljem SDS. "Da bi Logar prihodnje leto kandidiral proti Janši na kongresu SDS, se zdi utopično. Precej realnejša je samostojna pot, vendar to zahteva izjemne finančne, logistične in kadrovske napore. Logarja poznam že trideset let, in če se bo tega dejansko lotil, bo to projekt njegovega življenja. Brez izjemne ekipe ne bo mogel dosti narediti. Na drugi strani pa njegov dokončni razhod ne bo pretirano škodoval SDS, saj Logar v bistvu nagovarja sredinski del volilnega telesa, torej bazen, v katerem je okoli 30 odstotkov volivcev, ki lahko odločijo tudi o tem, kdo bo vodil državo, če se seveda spravijo na volišča in glasujejo," meni Steinbuch.
Kako bo Tonin nadzoroval stranko?
Potem ko je NSi po zaušnici za desnico na parlamentarnih volitvah 2022 napovedala, da ne bo nikdar več sodelovala v Janševi vladi, so se razmerja med strankama v tem poletju vendarle zmehčala, čeprav krščanski demokrati pravijo, da se na strateški ravni ni premaknilo nič bistvenega. Nekatere spore, kot je neimenovanje poslancev SDS v dve parlamentarni komisiji, ki pripadata opoziciji, so potisnili ob stran, da so lahko s skupnimi močmi predlagali ustanovitev preiskovalne komisije o energetskih poslih. V drugi polovici mandata je pričakovati opozicijsko stopnjevanje pritiska na Goloba in njegovo vlado, kar odpira nove priložnosti za sodelovanje med SDS in NSi, ki sta bili koalicijski partnerici v vseh treh Janševih vladah. "Nobenega razloga ni, da stranki ne bi bili v isti vladi tudi v prihodnosti, če se bo za to ponudila priložnost. Politika je umetnost možnega in načeloma so odprte vse možnosti," pravi Steinbuch.
NSi po njegovo živi nehvaležno življenje krščanske demokracije v senci mogočnejše SDS. "Ta status in ne nazadnje tudi odnos je frustrirajoč za nekatere vodilne v NSi, ki zaradi tega že vrsto let svojo energijo vlagajo v dejavnosti, ki s krščanskimi vrednotami nimajo prav nič skupnega. Prav ta lobi, ki je doslej spretno obvladoval tudi vsakokratnega šefa stranke, bo z odhodom Mateja Tonina v Bruselj dobil upanje, da se ne bo nič spremenilo in da bo stranka še vedno prepletena s kadri, ki so sinonim oportunizma, podmiznega političnega mešetarjenja in moralne dvoličnosti. Tonin bo kot evropski poslanec prihodnjih pet let večino časa v Belgiji in od tam bo zelo težko nadzoroval stranko, kaj šele, da bi jo od znotraj očistil," napoveduje naš sogovornik.
