Prevozniki so na nogah. Vlada je namreč v začetku julija izdala uredbo o spremembi cestnine za predor Karavanke za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, spremenile oziroma podražile pa so se tudi druge cestnine. »Cestnina za uporabo predora Karavanke za vozila nad 3500 kg največje dovoljene mase je že od leta 2018 nespremenjena, ko se je nazadnje uskladila z inflacijo. Predlagano zvišanje cestnine v višini 6,8 odstotka je torej posledica indeksacije za referenčna obdobja od 2018 do 2023. Pravno podlago za uskladitev daje zakon o cestninjenju, ki določa uskladitev višine cestnine za uporabo cestninskih cest za vozila nad 3500 kilogrami z inflacijo, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto prej preseže indeks 100,« so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.
Težava niti ni višja cestnina ...
15. julija se je cestnina za predor Karavanke za cestninski razred R2 s 4,22 evra na posamezen prehod zvišala na 4,51 evra, za cestninski razred R3 s 4,69 na 5,01 evra in za cestninski razred R4 s sedanjih 9,38 na 10,01 evra. Vse omenjene cene so brez DDV. Za enak delež, torej 6,8 odstotka, pa se je podražila tudi običajna cestnina.
Do tu vse lepo in prav, a prevoznike je zelo zmotilo drugo dejstvo. O tem jih namreč nihče ni obvestil ali pa so obvestili le nekatere. O podražitvah vsaj naš sogovornik ni bil obveščen ne prek obrtne zbornice, ne Darsa ali ministrstva, celo ne prek medijev. »Dvajset let sem prevoznik, a česa takega še nisem doživel. Kaj se gredo na ministrstvu, mi ni jasno. Tudi obrtna zbornica ni nič boljša, eni so dobili te informacije, spet drugi ne. Jaz sem za podražitve izvedel nekaj dni pred uveljavitvijo, a ne prek uradnih kanalov, temveč iz pogovora s prijateljem. Tako se vendar ne moremo iti posla. Na obrtni zbornici pa se mi niso niti javili, ko sem želel izvedeti kaj več,« je začuden prevoznik, ki je dodal, da bo šel, če se bo tako mafijsko delovanje nadaljevalo, s svojim podjetjem preprosto v Avstrijo.
Od Avstrijcev in Nemcev prejmejo elektronsko sporočilo
»Mnogo jih je že odšlo. Tako slabega stanja še nismo imeli. Od Avstrijcev ali Nemcev o podražitvah izvemo po elektronski pošti dva ali tri mesece prej in se lahko pripravimo, prilagodimo cenike. Zdaj pa mnogi še niti ne vedo, da vozijo po novih, višjih cenah, in računajo s starimi ter si ustvarjajo le izgubo. Država Slovenija je na poti bankrota, na to opozarjam že nekaj časa, a nihče ne sliši. Težava ni v podražitvi, temveč v zahrbtnosti in selekciji. Nekateri so izvedeli, drugi ne. Nekoč so tudi mediji te novice objavljali, zdaj vlada popolna tišina. In se sprašujem, zakaj in v čigavem interesu je to,« dodaja sogovornik, ki je želel ostati neimenovan. Kot je dejal, je bil v preteklosti že deležen groženj, ker »da sem preglasen in preveč sprašujem. Vse to spominja na povsem mafijsko delovanje države, laže in skriva se na vsakem koraku. Če pa nisi všeč oblasti, ti pošiljajo neštete inšpekcije in kontrole in te tako ustrahujejo. Ob omembi korupcije le zamahnejo z roko, pa sem bil sam priča predlogu korupcije,« pravi, »bil sem tudi žrtev lažne prijave, vse so obrnili na glavo in seveda niso nič našli. A če to ni ustrahovanje, potem ne vem, kaj je ...« Dodaja, da tudi v tujini opaža, da nobenega slovenskega prevoznika niti ni več sram priznati, da so razmere v Sloveniji alarmantne, a nihče ne ukrepa. Kje se bo to končalo in kdaj, si ne upa napovedati.
Informirali so po ustaljenem postopku
Z Darsa sicer na naša vprašanja odgovarjajo, da je informiranje potekalo »ob ustaljenem postopku, tako kot ob predhodnih spremembah cestnine. Vlada RS je po 109. redni seji objavila Celotno sporočilo za javnost, ki je dostopno vladni internetni strani. Posamezni mediji so to informacijo tudi povzeli oziroma objavili.« Priložili so nam seznam medijev, ki so to novico objavili. Teh je bilo 12, od STA do različnih radijskih postaj ali spletnih portalov v obdobju med 26. junijem in 1. julijem. Vseeno si lahko predstavljamo, da je to za prevoznike tako pomemben podatek, da bi ga lahko obesili na precej večji zvon.
Na Darsu dodajajo, da se je infrastrukturna pristojbina za težka vozila s 15. julijem podražila prvič po več kot šestih letih, zadnja podražitev je bila 1. aprila 2018, medtem, tako Dars, pa se je za vozila z dvema osema v začetku septembra 2020 celo pocenila, za 10 odstotkov. A kot omenjeno, sama podražitev pri prevoznikih ni povzročila jeze, temveč je zanje sporen način obveščanja.
Večino cestnin prispevajo tujci
Na Darsu menijo, da bi se morala cestnina za težka vozila prilagajati čim bolj redno, s čimer bi se izognili občasnim večjim podražitvam, hkrati pa bi optimalno sledili gibanju stroškov cestninskih cest. »Dars s cestnino pokriva investicijo v izgradnjo in obnove omrežja ter tekoče stroške obratovanja, vključno z vzdrževanjem avtocestnega omrežja. Cestninski prihodki so v zadnjih petih letih v povprečju pokrili samo 91 odstotkov teh stroškov, razkorak pa se še veča zaradi višje inflacije, leta 2023 je bila ta pokritost le še 87-odstotna.«
Lani so tako iz cestninjenj tovornih vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone nabrali 265,5 milijona evrov, od tega 40 odstotkov prispevajo domači, 60 odstotkov pa tuji avtoprevozniki.
Trend naraščanja prometa v zadnjih letih pa je po podatkih Darsa konstanten, od tri do štiri odstotke letno. Tudi v prihodnje pričakujejo podobno rast, kar bo razmere na cestnem omrežju okrog Ljubljane še poslabšalo. »Zavedamo se tega problema, a problematika zmanjšanja pretočnosti ima širšo konotacijo, zato je ne more reševati le družba Dars. Promet na avtocestah ni sam sebi namen, ampak je to zgolj posledica določenih stanj, kot so urbanizacija, centralizacija dejavnosti, tranzitni promet na presečišču dveh evropskih koridorjev, stanje v železniškem prometu in slabo razvit javni potniški promet,« dodajajo na Darsu. Povprečni dnevni promet na avtocestah in hitrih cestah je za vsa vozila znašal skoraj 36.500 vozil, od tega na dan skoraj 5000 tovornjakov.
Gradi se prepočasi, motnje na cestah vztrajajo predolgo
Zanimiv pa je tudi podatek, da pri Darsu med vzroke zastojev poleg povečanega prometa in števila nesreč uvrščajo tudi delovne zapore oziroma gradbišča. Kar pa jih ne odvrne od tega, da se še vedno gradi prepočasi ali na več krajih hkrati. Naj bo primer ljubljanski obroč: že nekaj tednov gradijo na zahodni obvoznici pri Kosezah in nič ne kaže, da bi se tam kaj kmalu končalo, zdaj pa še obnavljajo nadvoz nad obvoznico na južnem delu. Datum izgradnje? November 2024. Predvidoma, kot je običajno opredeljeno. Kupci vinjet pa čakajo v kolonah in tako bo še nekaj časa.
