Blizu vasi Škrbina pod Trsteljem, v neposredni bližini požarišča katastrofalnega požara izpred dveh let, je v četrtek izbruhnil velik požar, ki je nato zajel skoraj celoten Trstelj. Gasilcem je delo oteževala močna burja, tudi s pomočjo novih letal za gašenje air tractor in dronov pa so ognjene zublje hitro in uspešno obvladali.
Zaradi izbruha požara je poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob požaru, ki pa ga je v soboto ob 12. uri preklical. Gasilcem je uspelo namreč v soboto zjutraj požar dokončno ukrotiti. Prav tako je bil s sklepom ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja aktiviran tudi Načrt dejavnosti Ministrstva za notranje zadeve ob velikem požaru v naravnem okolju z namenom nudenja podpore pristojnim službam in drugim pri omejevanju posledic nesreče.
Pogorelo približno 90 hektarov gozda
Po zadnjih podatkih je v požaru na pobočju Trstelja nad vasjo Škrbina v občini Komen od četrtka do sobote pogorelo približno 90 hektarov gozda in ne od 120 do 150 hektarov, kot so ocenjevali med požarom, je danes povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije Aleš Poljanec.
Med gašenjem so interventno posekali 60 hektarov manj kakovostnega gozda in grmičevja, pa je pojasnila vodja sežanske krajevne enote zavoda Branka Gasparič.
Ministrica: Treba bo izboljšati postopke javnih razpisov
Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušić so danes govorili predvsem o tem, kako lahko država pomaga lokalnim skupnostim, da bodo lažje prišle do javnega denarja in opravile sanacijski načrt. Kot je dejala, so jo sogovorniki opozorili na pomen vzpostavitve infrastrukture na državni ravni. V ta namen bo treba izboljšati postopke javnih razpisov. Velika birokratska ovira pa je predvsem pridobivanje pooblastil lastnikov zasebnih zemljišč, je povzela.
Priznala pa je, da za zdaj "razen tega, da vemo, da so določene zakonske spremembe potrebne, nimamo mehanizmov" za odstranitev teh ovir. Po ministričinih besedah se pri zakonskih spremembah vedno lahko zatakne, a je varnost državljanov nacionalni interes, kar mora razumeti tudi vsak zasebni lastnik zemljišča. Obljubila pa je, da bo država zagotovila finančna sredstva in podporo za obnovo gozdov.
Na Krasu so požari vse pogostejši predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč
Za preprečitev tega oziroma za vzdrževanje prometnih poti država z razpisom ponuja nepovratna sredstva, vendar mehanizem ni dovolj učinkovit, je ocenila Gasparič. Po njenih besedah imajo v šestih kraških občinah 270 kilometrov poti, namenjenih intervencijskim vozilom, a niso vse prevozne.
Občina Komen je na razpisu pridobila 300.000 evrov, veliko večino denarja pa je porabila za ureditev hidrantov, saj protipožarnih poti niso mogli urejati, ker niso dobili soglasij, je povedal župan Uroš Modic. Meni, da je zaraščanje mogoče ustaviti samo s spodbujanjem živinoreje. V trenutnih razmerah pa za to dejavnost ni zanimanja, je poudaril.
Lastništvo zemljišč pogosto ni znano
Ponekod niso zaključeni postopki dedovanja, posebej na Primorskem pa je veliko gozdov tudi v lasti agrarnih skupnosti. Nekatere od njih še niso izpeljale registracijskih postopkov in zato ne morejo odločati o soglasjih. Tudi na pobočju Trstelja so med lastniki tri agrarne skupnosti.
Čalušić je ob tem omenila novo strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, po kateri zakupnik, ki želi najeti zemljišče v določenem obsegu, dobi tudi zaraščen del, na katerem mora vzpostaviti predvideno rabo.
Zavod za gozdove je koordiniral čiščenje protipožarnih prometnic oziroma zagotavljanje dostopa gasilskih vozil
S predstavniki civilne zaščite in gasilci pa so v intervenciji tudi tokrat aktivno sodelovali gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Z dobrim poznavanjem terena in gozdov so nudili pomoč pri vodenju intervencije gašenja požara. Glavna naloga ZGS je bila zagotavljanje gozdarskih kart, ki vsebujejo relief s plastnicami in zaris vseh prometnic (gozdne ceste, protipožarne preseke in vlake), ki jih gasilci in druge službe uporabljajo za lažjo orientacijo na terenu. Delavci ZGS so prav tako nudili pomoč posameznim gasilskim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah.
Zdaj morajo pri zavodu najprej sestaviti poročilo o intervenciji, nato še oceno neposredne škode, tako da tega ne bo treba delati lastnikom, zatem pa še načrt sanacije, je povedal Poljanec. Poudaril je, da je načrt sanacije namenjen izključno obnovi gozda. Kot je dejal, se je po velikem požaru pred dvema letoma napačno pričakovalo, da bodo s tem načrtom rešili tudi druga vprašanja, ki so kdaj tudi pomembnejša, na primer zaraščanje kmetijskih površin ali ohranjanje suhih zidov kot kulturne dediščine.
Za izvedbo sanacijskega načrta so odgovorni lastniki, je pojasnil Poljanec. Zavod jim bo nudil podporo, svetoval katere vrste dreves naj posadijo in pomagal pri obračunavanju subvencij. V izvedbo ukrepov pa jih lahko prisili le, ko je pogozditev pomembna za preprečevanje erozije ali ko so zaradi zaraščenosti neposredno ogrožena naselja, je dodal.
Na Trstelju zjutraj spet zagorelo
Kot je poročal Radio Robin, je sicer davi nekaj po 8. uri na Trstelju ponovno zagorelo. Po besedah vodje intervencije, poveljnika PGD Komen Blaža Rogelje, je prišlo do ponovitve požara, ki pa so ga hitro pogasili.
"Prišlo je do ponovitve požara znotraj samega požarišča, na oplazu, kjer ni še pogorelo. Požarišče smo zalili in prekopali in pregledali širše območje požara, preventivno, da ne bi prišlo do vžiga še na drugih straneh," je dejal. Na območju je sicer še vedno požarna straža. "Požarno stražo izvajamo dnevno, vse enote, tudi zaradi velike požarne ogroženosti in istočasno naredimo še pregled območja požara," je za Radio Robin dejal Rogelja.
