Jure Klobčar

Razlog pa povsem bizaren – prišli so, ker preiskujejo, ali je takrat še notranji minister članom zloglasnega Kavaškega klana izdal podatek, kdaj bodo pri njih potekale hišne preiskave. Kdor pozna Aleša Hojsa, ve, da je ta obtožba povsem nerazumna, oziroma kot je sam dejal novinarjem, butasta. In da to seveda ne drži, izhaja tudi iz same odredbe. Verjetno je bila tudi zato označena s stopnjo tajnosti »interno«. Vsak, ki jo prebere, namreč vidi, da razloga za preiskovanje Aleša Hojsa ni. Zakaj? Pojdimo po vrsti ...

Aleš Hojs je imel v svoji nepremičnini najemnika. Ker imen ne smemo izdajati, ga imenujmo Peter. V izogib dodatnim ugibanjem dodajmo, da je imel z njim sklenjeno najemno pogodbo, najemno razmerje pa je bilo prijavljeno Fursu. Na ta račun so bili poravnani tudi vsi davki. Peter je torej živel v najemu skupaj s svojimi sorodniki. Z nobenim od preostalih sorodnikov Hojs ni imel najemnega razmerja. Kot se je zdaj izkazalo, je imel eden od njih stike z ljubljanskimi preprodajalci. In v komunikaciji z njimi – komuniciral je prek kriptirane povezave SKY – je nekega dne navrgel, da mu je Aleš Hojs povedal, da bodo naslednji dan v zadevi Kavaški klan potekale hišne preiskave. Kot dokaz, da ima trdne informacije, pa je priložil, pozor, posnetek zaslona, s katerega je razvidno, da ima shranjeno telefonsko številko notranjega ministra Aleša Hojsa. Če so prekupčevalci morda to vzeli kot trden dokaz, da so informacije resnične, bi moralo biti vsaj pri preiskovalcih nekaj več zdrave pameti. Telefonsko številko Aleša Hojsa imajo namreč vsi člani ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke, večina njegovih sedanjih in nekdanjih sodelavcev in ne nazadnje tudi večina slovenskih novinarjev. 

Preiskovalci so torej na vrata družinske hiše potrkali, ker so od informatorja oziroma prekupčevalca izvedeli, da je neznani policist Alešu Hojsu izdal podatek, ta pa ga je nato povedal osebi, s katero ga je povezovalo izključno to, da je bil njegov družinski član njegov najemnik. Hišna preiskava pri podpredsedniku največje opozicijske stranke je torej slonela izključno na govoricah in tem, da je nekdo imel njegovo telefonsko številko. Že iz same odredbe je razvidno, da so tudi te tako prenesene informacije omenjenega gospoda popolnoma netočne, saj naj bi se po njegovem mnenju preiskave zgodile marca, a so bile zaradi zamenjave tožilca zamaknjene in so se v resnici zgodile maja – o njih naj bi bil Kavaški klan obveščen s strani zapisničarke na tožilstvu. 

Zgodba, že tako sama po sebi bizarna, ima še več bizarnih vidikov. Eden od njih je, da so preiskavo izvajali uslužbenci oddelka tožilstva, katerega naloga je preiskovanje sumov storitev kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti, pripadniki SOVE ali pripadniki obveščevalne službe ministrstva za obrambo, natančneje osebe s posebnimi pooblastili. Posebni oddelek je pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe ali policije, vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku, s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini, obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, ali pa slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Hojs ne danes ne leta 2021 ni spadal v nobeno od omenjenih kategorij, zato ga ti preiskovalci po črki zakona ne bi smeli preiskovati.

Še dodatna bizarnost pa je oznaka »interno«. Ta je Hojsu sicer onemogočala, da bi javnosti razkril, zakaj ga sploh preiskujejo, kaj piše v odredbi za hišno preiskavo in česa ga sumijo. Glede na to oznako bi javnost lahko spremljala policijski trak pred njegovo hišo, stavek, da ga povezujejo s Kavaškim klanom, več od tega pa naj ne bi izvedel nihče. Takšen je bil očitno prvotni načrt. Ki pa se ni izšel in javnost je že naslednji dan lahko videla, da je bila torkova predstava, v kateri je preiskovalec zmagoslavno dvignil telefon (ki mu ga je pred tem prostovoljno izročil Hojs in je bil edina stvar, ki so ga nato v več urah preiskave zasegli), pravzaprav le predstava za javnost.