V zdravniški zbornici so s predstavniki drugih zdravstvenih delavcev z zbranimi 7561 podpisi v DZ vložili predlog spremembe kazenskega zakonika za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev. Po predlogu bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, s čimer želijo pobudniki prispevati k manj nasilni družbi.
Nasilje v zdravstvu je težava, je ob vložitvi podpisov dejala družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, ki je tudi vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Podatki fakultete za varnostne vede iz leta 2019 in podatki, ki jih zbira zdravniška zbornica, po njenih navedbah kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. "Zato smo veseli, da so državljani Slovenije prepoznali pomen in tehtnost tega našega predloga, ki pravzaprav pomeni, da bomo omogočili varno okolje za obravnavo pacientov," je izpostavila.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je medtem poudarila, da se medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina velikokrat znajdejo na prvi bojni črti. Prepričana je, da uspešno zbrani podpisi za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca dokazujejo, da lahko vsi zdravstveni delavci s skupnimi močmi sooblikujejo bolj kulturno, bolj prijazno in manj nasilno družbo.
Veselje ob končani akciji je izrazila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je predlog spremembe kazenskega zakonika označila za kamenček v mozaiku urejanja razmer v zdravstvu.
Zdravstveni delavci lahko pacientom najbolje pomagajo, kadar delajo v varnem okolju, je prepričana tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Izrazila je upanje, da je ta akcija zbiranja podpisov širši javnosti sporočila, da nasilje nikoli ni rešitev, hkrati pa bo odločevalce opomnila, da so za maksimalno zmanjšanje nasilja v zdravstvu in družbi potrebni tudi različni sistemski ukrepi.
Nasilje v družbi ne bi smelo biti dopustno nikjer, je poudaril travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger. Izpostavil je, da je nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se ne morejo umakniti na varno, zavržno dejanje, ki mora biti tudi v Sloveniji sankcionirano podobno, kot je trenutno v Nemčiji, Angliji, Makedoniji in na Hrvaškem.
Nasilje nima prostora v domovih ali na delovnih mestih, še posebej ne na tako občutljivih, kot je zdravstvo, se je strinjala Kopčavar Guček. Kot je pojasnila, trenutna ureditev zdravstvenim delavcem, ki so žrtve fizičnega napada brez večjih poškodb, ne omogoča pregona storilcev s pomočjo državnega tožilstva. Zdravstveni delavci lahko tako proti pacientom, ki jih oklofutajo, zbrcajo, pljunejo ali jih zmerjajo, sprožijo le osebno tožbo na lastne stroške, medtem ko je tožilstvo pristojno za pregon le ob hujših fizičnih poškodbah.
V Zdravniški zbornici Slovenije so ob podpori Lekarniške zbornice Slovenije ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije 10. maja začeli zbiranje potrebnih 5000 podpisov za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo. Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se je iztekel 8. julija.
