Novice Svet24

Odločevalci na ministrstvu za delo so novelo utemeljili kot nujno pri gradnji konkurenčnosti gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu. A o kakšni gradnji konkurenčnosti je govor ob 30-odstotnem zvišanju prispevkov, se sprašujejo štajerski podjetniki, ki svojo dejavnost že selijo v tujino, tam odpirajo poslovalnice ali pa jim celo grozi stečaj.

Črtomir Goznik

Kot pojasnjuje Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, ideja o spremembi zakona o izvajanju čezmejnih storitev ni nova, saj je bila na dnevnem redu že leta 2017, lani pa jo je vlada precej nepričakovano tudi sprejela. »In to brez kakršnekoli ekonomske analize učinkov na gospodarstvo, na kar smo glasno opozarjali in predlagali tudi veliko primerov dobrih praks iz tujine, a brez vsakega uspeha, saj ministrstvo za delo ni upoštevalo nobenega našega predloga niti opozoril o škodljivih posledicah, ki jih zakon prinaša podjetjem, zato je bil sprejet točno takšen, kot je bil spisan, torej brez izračunov in razumevanja gospodarstva.«

Na udaru gradbeništvo in tehnične storitve

In katere dejavnosti so najbolj prizadete? Kekec pravi, da zlasti gradbeništvo in tehnične storitve. »Če hočemo razumeti, kaj se zdaj dogaja, se moramo ozreti malce nazaj in našteti nekaj številk. V Sloveniji smo v letih po nastopu gospodarske krize, med letoma 2008 in 2011, zaznali skokovito povečanje obsega čezmejnega opravljanja storitev slovenskih podjetij v drugih državah članicah EU. To je bil nedvomno pozitiven kazalnik, saj je odražal povečano gospodarsko aktivnost slovenskih podjetij na tujih trgih, z leti pa se je panoga zgolj krepila in razvijala. Izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev so leta 2023 izvozili za 5,6 milijarde evrov storitev in ustvarili presežek storitvene menjave v višini 2,5 milijarde evrov. To je več, kot so ustvarili vsi izvozniki blaga skupaj, ki so v preteklem letu izvozili za 41,3 milijarde evrov blaga in ustvarili le za 0,46 milijarde presežka, kar pomeni, da ima ta panoga izjemno velik vpliv na slovensko gospodarstvo. Izvoz podravske regije je leta 2022 znašal slabe štiri milijarde evrov, kar je za 20,8 odstotka več kot leto prej, medtem ko je uvoz regije znašal 3,7 milijarde evrov, kar je za 23,5 odstotka več kot leto prej. Izvoz regije predstavlja 7,5-odstotni delež izvoza celotne Slovenije, uvoz pa 6,5 odstotka. Z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje pa se je situacija zaostrila in podjetja v podravski regiji se soočajo z velikimi težavami. Zakon je namreč neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev, od katerih je 27.000 neposredno napotenih v tujino. Na žalost se uresničuje scenarij, ki ga je v analizi učinkov sprememb zakona na slovensko gospodarstvo napovedal ekonomist Jože P. Damijan, in sicer da se bosta izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšala, posledično pa se bodo zmanjšali prihodki v javne blagajne. To naj bi po njegovih izračunih pomenilo za 240 do 500 milijonov evrov manj prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno.«

Letos izvoz storitev padel že za 6,5 odstotka

Kekec spomni na pogodbo o delovanju Evropske unije, ki postavlja temelje za svobodo opravljanja storitev kot enega od osrednjih stebrov notranjega evropskega trga, skupaj s prostim gibanjem oseb in kapitala. »Ta svoboščina podjetjem s sedežem v eni od držav članic EU omogoča, da svoje storitve ponujajo v drugi državi članici, s čimer se spodbuja konkurenca, krepi se inovativnost in se ustvarjajo nova delovna mesta.«

Gradbena in tehnična podjetja, ki delujejo tudi izven meja, torej že močno čutijo posledice vladne odločitve. »Strošek plače delavcev, ki so napoteni v tujino, je namreč dodatno obremenjen, in sicer naj bi del bremena pokril delavec sam, drugi del pa njegov delodajalec. Delavec bi s tem imel za 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, podjetje pa približno deset odstotkov višje stroške,« razlaga Kekec.

»Gospodarske razmere na trgu dela so trenutno takšne, da delavci – razumljivo – niso pristali na nižja izplačila, zato so morala podjetja, če so hotela obdržati kader, to breme v celoti prevzeti nase, kar je seveda podražilo poslovanje. Zaradi napovedi o spremembah je lani izvoz njihovih storitev že upadel za 4,5 odstotka, po podatkih Banke Slovenije pa v prvi četrtini letošnjega leta še za 6,5 odstotka.«

Selitve podjetij v Avstrijo in Hrvaško

Zaradi boljšega poslovnega okolja in bolj konkurenčnih pogojev so mnogi svojo dejavnost že preselili v druge države, zlasti v Avstrijo in na Hrvaško, drugod, predvsem v Nemčiji, pa odpirajo svoje poslovne enote. Samo lani je tako Slovenijo »zapustilo« 21 članov Štajerske gospodarske zbornice.

Črt Gojznik

V ptujskem podjetju Tenzor, enem vodilnih na področju integracij na elektro inštalacijah in drugih pametnih sistemih, se za selitev dejavnosti za zdaj niso odločili, ampak so v Avstriji odprli poslovno enoto, medtem ko že imajo hčerinska podjetja na Hrvaškem, Kosovu, v Srbiji, Albaniji in Severni Makedoniji. Po besedah direktorja Mihe Senčarja celotna skupina ustvari za 20 milijonov evrov prihodkov in kar 57 odstotkov v tujini, od tega 60 odstotkov z napotitvami delavcev. »Ko smo se konec lanskega leta začeli pogajati za nove posle, seveda z višjimi cenami, če smo hoteli, da delavci zadržijo svoje neto plače, smo vse projekte izgubili, ker seveda nismo bili več konkurenčni. Nato smo v lastno škodo cene spustili na lansko raven, to pa je pomenilo, da so morali enako storiti tudi naši kooperanti, ki so zadeve 'rešili' na dva načina: ali zaslužijo manj ali pa so firmo odprli v tujini. Tudi sami pri številnih dolgoletnih projektih beležimo ničlo ali celo izgubo, zato poskušamo primanjkljaj nadomestiti s projekti v drugih državah. Marsikje smo, kot rečeno, že prisotni, v naši strategiji je zapisana dodatna širitev, ki pa je zaradi nastale situacije zdaj onemogočena. In zaradi nje tudi ne moremo več posegati po večjih projektih.«