Sedaj namreč razkrivamo, da se je v dogajanje okrog prodaje Celjskih mesnin vpletlo specializirano državno tožilstvo. Temu je na sodišču uspelo doseči, da Krivec še vsaj pol leta ne bo mogel prodati večinskega deleža podjetja. Razlog: kazenski postopek, ki ga tožilstvo vodi proti Dujoviću, zdaj že nekdanjemu solastniku Celjskih mesnin.
V začetku junija, le nekaj dni po podpisu dogovora s Hrvati, je tako celjsko okrožno sodišče na zahtevo tožilstva vpisalo plombo, s katero je Krivcu prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin. Ta je uradno v lasti avstrijskega podjetja CM Invest, ki sta ga vrsto let obvladovala Krivec in Dujović. Prav prek tega podjetja, v katerem Dujović svoj 40-odstotni lastniški delež že prodal Braći Pivac, je ta hrvaška skupina želela izpeljati prevzem Celjskih mesnin, To pa pomeni, da ji najnovejša poteza tožilstva preprečuje zaključek posla.
Kaj razkrivajo dokumenti
Uradnih informacij o dogajanju okrog Celjskih mesnin ni mogoče dobiti. Krivec izjav o tem že nekaj časa ne daje. Dujovićev odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa blokade lastništva včeraj ni želel komentirati. Toda iz dokumentacije, ki smo jo dobili na vpogled, je razvidno, da se je tožilstvo za blokado lastništva Celjskih mesnin odločilo zaradi kazenske zadeve, v kateri je prvi osumljenec Mirko Tuš, ustanovitelj in dolgoletni direktor trgovske verige Engrotuš. Temu naj bi Dujović pomagal pri 30 milijonov evrov vrednem oškodovanju Engrotuša. Prav toliko koristi pa naj bi z istimi spornimi posli ustvarile Celjske mesnine in povezana podjetja.
V tej zadevi je Dujović osumljen kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Posli, ki jih preiskuje tožilstvo, izhajajo iz leta 2010, ko sta Krivec in Dujović iskala najkrajšo pot do vračila posojil, najetih za financiranje prevzema Celjskih mesnin. V istem obdobju je Tušev poslovni imperij zaradi prezadolženosti in neuspešnih dogovorov z bankami drsel v bankrot.
Tožilstvo je šlo v akcijo, ko je izvedelo za Hrvate
Prav takrat je po ugotovitvah kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) prišlo do več transakcij med Engrotušem na eni strani ter Celjskimi mesninami in podjetjem Radgonske gorice na drugi strani. Natančneje, pri večkratni preprodaji deležev v obeh podjetij, ki sta jih obvladovala Krivec in Dujović, naj bi vpleteni s cenitvami navidezno zviševali realno ceno njihovih nepremičnin, ki jih je Engrotuš kupoval po nekajkrat preplačanih vrednostih.
S tem se je pri Engrotušu "zmanjšala možnost za poplačilo najetih posojil", so že pred časom sporočili s policije. Leta 2011 so banke morale skupini Tuš odobriti moratorij na odplačilo več kot sto milijonov evrov zapadlih dolgov. Denarja nikoli niso dobile v celoti nazaj. Pozneje so terjatve po nižjih cenah prodale finančnim skladom.
NPU je decembra 2021 zaradi gospodarskih kaznivih dejanj kazensko ovadil tri fizične osebe: zakonca Tuš in Dujovića. Toda zdaj so na tožilstvu očitno ocenili, da bi lahko v primeru uspešnega kazenskega pregona imeli velike težave pri izterjavi oziroma povračilu premoženjske koristi. Tako je vpis plombe zahtevalo le 14 dni po tem, ko je že bilo znano, da Celjske mesnine kupujejo Hrvati. Edino vprašanje je, ali je reagiralo pravočasno. V več medijih so se namreč pojavile informacije, da je Krivec Hrvatom že prepustil večinski delež v Celjskih mesnin, a jih iz javno dostopnih registrov ni mogoče potrditi.
Tudi hrvaški prevzemnik ima težave z organi pregona
Zdaj že nekdanji lastnik Celjskih mesnin Dujović pa ni edini, ki mu povzročajo preglavice organi pregona. Pod drobnogledom hrvaških kriminalistov se je znašla tudi skupina Braća Pivac.
Z urada evropskega javnega tožilca (EPPO) so prejšnji teden sporočili, da so uvedli preiskavo v več hrvaških županijah. Kot so pojasnili, več hrvaških državljanov utemeljeno sumijo goljufij s subvencijami v vrednosti več milijonov evrov in ponarejanja listin na škodo proračuna EU. Preiskali so prostore Mesne industrije Braća Pivac in sestrskega podjetja Vajda iz Čakovca.
Preiskovalci po neuradnih informacijah preiskujejo porabo sredstev za podporo pri izvajanju ukrepa za spodbujanje dobrobiti živali oziroma za dvig standardov za vzrejo goveda. Družbe iz skupine Braća Pivac naj bi za izvajanje tega ukrepa prejele 20 milijonov evrov evropskih sredstev. Ta denar bi morali prenesti na podizvajalce, da bi ti obnovili farme za vzrejo živali, a preiskovalci sumijo, da četrtina tega denarja nikoli ni prišla do njih. Kot je razkril portal Telegram.hr, so družbe v nekaterih primerih denar dobile tudi za lokacije, na katerih živali sploh ni bilo.
Hrvaški mediji dejstvo, da je skupina Braća Pivac vrsto let prejemala levji delež subvencij, pripisujejo njenim odličnim zvezam v vrhu hrvaške države. Natančneje, z ministrico iz vrst HDZ Marijo Vučković, ki je pet let vodila resor za kmetijstvo. Medtem so družbe v lasti Braće Pivac med rednimi financerji volilnih kampanj vladajoče HDZ.
