Slovenska vojska se že več let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Od vstopa v severnoatlantsko zavezništvo leta 2003 je imela Slovenija največ vojakov leta 2010, in sicer 7600. Po tem obdobju se je naša vojska srečevala s težavami pri pridobivanju novih kadrov, prav tako pri nabavi opreme in sami pripravljenosti vojske; ta je v letih 2014, 2015 in 2016 prejela celo najnižjo možno oceno. Leta 2018 je bilo v Slovenski vojski le še 6700 zaposlenih, leta 2021 pa 6350. Številke so neverjetno nizke, če jih primerjamo s tistimi iz leta 1997, ko je za obrambo države skrbelo 65.000 pripadnikov vojne sestave; od teh je bilo 4000 pripadnikov stalne sestave in povprečno od 4000 do 5000 vojakov na služenju vojaškega roka v eni generaciji.
Obrnjen trend zaposlovanja
Trendi zaposlovanja v vojski so se k sreči obrnili, saj je imela konec leta 2023 v stalni sestavi 6247 pripadnikov, 888 pa je bilo pripadnikov pogodbene rezerve. So pa te številke daleč od tistih, ki si jih snovalci obrambne politike želijo. V beli knjigi iz leta 2020 je zapisano, da je cilj imeti 8000 vojakov stalne sestave in 2000 pogodbenih rezervistov do leta 2035. V strategiji, ki je bila sprejeta marca lani, pa so pri številkah malce bolj ohlapni, saj je v njej zapisano: »Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske, skladno s konceptom vojaške strateške rezerve.«
Več zaposlitev in več upokojitev
Kadrovski trend se je torej po zaslugi številnih ukrepov, sprejetih v minulih letih, le začel obračati navzgor, kažejo številke. V stalni sestavi je bilo lani na novo zaposlenih 325 pripadnikov, kar tri četrtine več kot leto prej. »Nazadnje smo nekaj več kot 300 novih zaposlitev zabeležili v letu 2010. Dejstvo pa je, da je bilo v letu 2023 povečano število pripadnikov, ki so se upokojili. Ta trend se letos nadaljuje in se bo še nadaljeval v prihodnjih letih, zato bo za dodatno zaposlovanje vojakov treba vložiti še več naporov,« pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo.
Prostovoljno služenje vojaškega roka
Povečalo se je število pogodbenih rezervistov, pozitivne premike pa so na ministrstvu beležili tudi pri prostovoljnem služenju v Slovenski vojski. Uspešno ga je zaključilo 323 prostovoljcev, predlani 278. Napredek je očiten še pri štipendiranju dijakov, ki bi se želeli zaposliti v Slovenski vojski. Do konca leta so podpisali 211 pogodb o štipendiranju, vseh postopkov pa še niso zaključili, zato upajo, da bo štipendistov še več. Predlani je bilo vseh pogodb za štipendiranje le 94. »Izredno povečanje smo v letu 2023 opazili pri udeležbah mladih na taborih; ti so imeli 718 udeležencev,« so se še pohvalili na ministrstvu za obrambo. Predlani se je taborov udeležilo 486 mladih.
Med vojake po končani osnovni šoli
Učinkovitejše pridobivanje kadrov so omogočile številne zakonodajne in postopkovne spremembe, ki so jih s tem namenom pripravili v zadnjih letih. Med tistimi, za katere ni bilo treba spremeniti zakonov, pač pa le izboljšati notranje postopke, je bila pohitritev zaposlovanja oseb, ki želijo graditi vojaško kariero. »Skrajšanje časa od vloge do podpisa pogodbe so nam omogočili tudi zdravstveni pregledi pri zunanjih izvajalcih, s katerimi smo sklenili nove pogodbe. Zdaj lahko kandidati opravljajo zdravstveni pregled ob zaposlitvi v osmih krajih po Sloveniji, prej je bilo to mogoče samo v Ljubljani in Mariboru,« eno od postopkovnih izboljšav, zaradi katerih se kandidati zaposlijo, preden bi si našli zaposlitev drugje, izpostavljajo na obrambnem ministrstvu.
Premaknjena starostna meja
Z lani sprejetimi spremembami zakona o službi v Slovenski vojski pa je bilo od aprila omogočeno tudi zaposlovanje širšega kroga kandidatov. Po novem za zaposlitev v vojski zadostuje dokončana osnovna šola, če se kandidat ob zaposlitvi zaveže, da bo končal tudi srednjo šolo. Iz tega naslova so do konca leta zaposlili 43 kandidatov. Zakon je uvedel tudi višjo starostno mejo za zaposlitev v vojski, tako da ta ni več določena pri 27 letih. Do zdaj so s tem dodatno zaposlili 20 kandidatov.
Kaj pa plače?
Plače slovenskih vojakov so del plačnega sistema javne uprave in kot take precej nizke. Vsaj tiste izhodiščne. A vojaki imajo kljub vsemu na voljo kar nekaj poti do znatno višjih prejemkov, še posebej, če so voljni tvegati in se udeležiti misij v tujini. Povprečna bruto plača slovenskega vojaka s peto stopnjo izobrazbe je v letu 2022 znašala 1476 evrov. Ob tem je pomemben podatek, da se osnovna plača poveča v odvisnosti od dolžnosti, dodatkov na delovno dobo in stalnost ter drugih nadomestil in dodatkov, napredovanj, specialističnih dodatkov in dodatkov na vodstveni položaj. Že vojaki, ki služijo v Sloveniji, prejmejo ob podpisu pogodbe nagrado v višini ene povprečne bruto plače, ki jo prejmejo nato še vsako leto služenja (v primeru podpisa pogodbe za pet let). Dobijo dodatek na delovno dobo, dodatek za stalnost, nadomestilo za povečan obseg dela v višini 210 evrov na mesec ter terenski dodatek. Ob tem imajo tudi možnost pridobitve službenega stanovanja.
Misije v tujini
Kot lahko preberemo na spletnih straneh Slovenske vojske, pa so predvsem zaradi zaslužka precej mamljive misije v tujini. Jasno je, da gre za bolj tvegano delo, ki si zasluži biti bolje nagrajeno. Vojak s srednješolsko izobrazbo, ki je napoten na misijo KFOR, tako prejme osnovno plačo 1642 evrov, nato pa še 635,82 evra dodatka za nevarnost na območju delovanja, 794,76 evra dodatka za nevarne naloge in 317,90 evra dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja. Vsi pripadniki Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje nalog v tujino, imajo tudi pravico do obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma do zavarovalne dobe s povečanjem in 24-urnega nezgodnega zavarovanja za čas opravljanja nalog na operaciji kriznega odzivanja.
