Profimedia

“S takšnimi praksami se ne strinjamo in jih aktivno naslavljamo,” poudarja Manca Uršič Rosas, vodja študentskega servisa Mjob. Ko jih študent obvesti o neizplačilu, nemudoma stopijo v stik z delodajalcem in skušajo doseči pravično rešitev. Podjetja ob tem opozarjajo, da neizplačilo škoduje njihovemu ugledu in krni zaupanje v študentsko delo.

Preprečevanje težav že pred začetkom dela

Kot pravijo v študentskih servisih, se prvi koraki k varnosti študentskega dela naredijo že pred izdajo napotnice. Kadrovski svetovalci preverijo boniteto in zgodovino podjetja ter ob morebitnih težavah napotnice ne izdajo.

Poletna sezona del

Najbolje plačana študentska dela v Sloveniji: kje lahko študent zasluži največ?

Na portalu www.neplacniki.info, študentski servisi redno objavljajo podatke o delodajalcih, ki s plačilom zamujajo več kot 60 dni in se skladno s tem ne javijo za delo pri delodajalcih, ki veljajo za slabe plačnike. Prav tako lahko mladi pokličejo v poslovalnice servisa in preverijo določene delodajalce.

Kaj študentski servisi svetujejo študentom?

Servisi študentom svetujejo, da:

1. Vedno zahtevajo pisni dogovor o vseh pogojih dela (lahko tudi prek SMS ali e-pošte).
2. Obdržijo kopijo obračuna ur, saj je to osnova za izplačilo.
3. Se ob težavah najprej obrnejo na študentski servis, ki nastopi kot mediator.
4. Če mediacija ne uspe, se lahko študenti obrnejo na Inšpektorat za delo ali vložijo tožbo na delovnem sodišču.

V večini primerov zadostuje pogovor

Študentski servis navaja: "V primerjavi z vsemi deli, ki so jih preko našega servisa opravljali mladi, je bilo del, pri katerih je bila potrebna mediacija,  pol promila ali 507 primerov od več kot 1 mio izdanih napotnic v letu 2024, ostalih 99,9 % pa je bilo opravljenih brez nesporazumov med delodajalcem in dijakom/študentom. Manjše nesporazume, nejasnosti pa rešujejo naši kadrovski svetovalci na dnevni ravni.«

Kot kažejo zgornji podatki, je sporov procentualno zelo malo glede na celoten obseg opravljenih del.

Polovico sporov so sporočili mladi in se v večini primerov nanašajo na komunikacijske šume glede plačila, drugo polovico sporov pa so sporočili delodajalci in se nanašajo na pritožbe glede dela mladih (10študentov/dijakov ni bilo na delo ali so odšli iz dela ali niso vrnili službene opreme, kraja...).

“Najpogosteje gre za komunikacijske šume,” so dodali v Mjobu. 

Tudi država spremlja – a s previdnostjo

Mjob je izdal, da so v  zadnjem času zabeležili nekaj primerov, ko Inšpektorat za delo ni obravnaval prijave študenta, saj naj za to ne bi bili pristojni. Dodali so, da so pristojne institucije takšne primere nedvomno dolžne obravnavati, saj gre za vprašanje zaščite osnovnih pravic mladih pri delu.

Obrnili smo se na Inpektorat RS za delo, kjer pa so pojasnili, da Zakon o delovnih razmerjih ne pokriva neposredno študentskega dela, saj to ni klasično delovno razmerje. Vendar zakon v 211. členu vseeno ščiti osnovne pravice dijakov in študentov, med drugim glede delovnega časa, odmorov in varnosti pri delu.

Navajajo, da so od začetka leta 2025 do danes bile zabeležene le štiri kršitve, povezane z delom dijakov in študentov, kar potrjuje relativno varnost tega načina zaposlitve.

Tudi Finančna uprava RS (FURS) sodeluje pri nadzoru nad delom na črno in ob zaznanih kršitvah izda prepovedi opravljanja dela. 

Mediacija deluje, a le če je študent proaktiven

V primerih, ko ne pomaga niti posredovanje servisa niti Inšpektorat, ostane še možnost vložitve civilne tožbe. Servisi pri tem nudijo osnovne napotke in lahko študenta usmerijo do pravne pomoči. A za varno in korektno študentsko delo je ključno, da so pričakovanja jasna in zapisano že pred začetkom dela.

“Mladi, ki so se srečali s slabo izkušnjo, so po navadi že v naslednjič bistveno bolje pripravljeni,” pravijo v servisu.

Dejstvo: študentsko delo je ena najbolj varnih oblik občasnega dela

Kar 95 odstotkov vseh plačil študentskih servisov je vnaprej založenih – to pomeni, da dijaki in študenti dobijo denar, še preden podjetje poravna račun. Tudi socialni prispevki so vedno poravnani – v letu 2024 je bilo vplačanih 83 milijonov evrov za pokojninsko blagajno in 23,5 milijona evrov za zdravstveno. Iz študentskega dela se financirajo tudi državne štipendije (32 milijonov evrov) in gradnja študentskih domov (7,5 milijona evrov).

Kljub nekaterim pomislekom glede študentskega dela velja poudariti, da so plačila prek študentskih servisov zelo varna. Po podatkih študentskih organizacij ostane brez plačila zgolj eden od deset tisoč mladih, torej le 0,1 odstotka vseh. 

Za primerjavo: tudi redna zaposlitev, ki velja za najbolj varno obliko dela, ni brez težav. Po podatkih FURS-a je bilo leta 2020 v izterjavi kar 4,5 % prispevkov za pokojninsko in 3,1 % za zdravstveno zavarovanje. Skupni dolg delodajalcev iz naslova neplačanih socialnih prispevkov je ob koncu tega leta znašal kar 281,5 milijona evrov.

“Naša želja je, da ostane študentsko delo nekaj pozitivnega – za študente dragocena delovna izkušnja, za delodajalce pa zanesljiv vir pomoči. In to se da doseči le z jasnim dogovorom, spoštovanjem in zaupnim odnosom,” zaključuje Uršič Rosas.