Primož Lavre

V mesečni primerjavi se je aprila povečalo tako število delovno aktivnih med zaposlenimi kot samozaposlenimi. Število prvih je šlo navzgor za 0,1 odstotka na 837.584, število drugih pa 0,3 odstotka na 104.142, izhaja iz najnovejših podatkov statističnega urada. Poraslo je tako število delovno aktivnih moških kot žensk, in sicer obeh za 0,1 odstotka. 

V medletni primerjavi je število zaposlenih upadlo za 0,7 odstotka, število samozaposlenih pa poraslo za 1,9 odstotka. Delovno aktivnih moških je bilo 0,8 odstotka manj, žensk pa je bilo približno enako, so izračunali statistiki.

Največja mesečna rast v gostinstvu, medletna pa v zdravstvu in socialnem varstvu

Število delovno aktivnih se je aprila glede na marec povečalo na 16 področjih dejavnosti, zmanjšalo pa na štirih. Največjo rast, 0,9-odstotno, so zaznali v gostinstvu. Najizrazitejši upad pa je bil v predelovalnih dejavnostih, in sicer za približno 0,2 odstotka.

V predelovalnih dejavnostih se je število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo tudi v medletni primerjavi, in sicer za 2,0 odstotka med aprilom letos in aprilom lani. V tem obdobju pa se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za 3,3 odstotka.

Predelovalne dejavnosti sicer ostajajo področje dela, kjer je zaposlenih največ delovno aktivnih, nekaj več kot 208.000. Sledijo področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (115.885), izobraževanja (81.993), gradbeništva (78.633) ter zdravstva in socialnega varstva (78.021).

Stopnja delovne aktivnosti najvišja v zgodovini

Statistični urad je objavil še podatke o stopnji delovne aktivnosti, ki odraža delež delovno aktivnega prebivalstva med delovno sposobnimi prebivalci med 15. in 64. letom starosti, za leto 2024. Znašala je 70,0 odstotka, s čimer je bila 0,7 odstotne točke nad tisto iz leta 2023 in najvišja doslej.

Pri moških se je zvišala za 1,0 odstotne točke na 74,0 odstotka, pri ženskah pa za 0,4 odstotne točke na 65,6 odstotka.

Okrepila se je v vseh statističnih regijah, najizraziteje pa v podravski, za 1,8 odstotne točke na 66,3 odstotka. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so statistiki zaznali v primorsko-notranjski regiji (74,6 odstotka), najnižjo pa v pomurski (63,0 odstotka).

Na vrhu Odranci, na repu Kuzma

Stopnja delovne aktivnosti se je zvišala v 157 občinah, v 15 je ostala enaka, v 40 pa se je znižala. V primerjavi z letom prej je najbolj porasla v občini Odranci, za 10,8 odstotne točke, tako da je bila ta občina tudi občina z najvišjo stopnjo delovne aktivnosti (91,4 odstotka). Po drugi strani je najbolj upadla v Ivančni Gorici, in sicer za 1,4 odstotne točke na 78,1 odstotka. Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti so imeli v občini Kuzma (38,7 odstotka).

V absolutnih številkah ima največ aktivnega prebivalstva delovno mesto v Mestni občini Ljubljana, in sicer skoraj 250 tisoč ljudi. Sledijo Maribor (65.192), Celje (32240), Koper (25.358) in Novo mesto (25.062). Prva občina, ki ni mestna, je na 11. mestu domžalska, kjer ima delovno mesto 12.584 zaposlenih.

Najmanj delovno aktivnih dela v Osilnici (33), Hodošu (35) in Kobilju (60).

Rekordno število delovno aktivnih je bilo sicer zabeleženo novembra lani, ko so jih statistiki našteli 948.444, je razvidno iz baze podatkov statističnega urada.