Vsi študenti še zdaleč ne morejo računati, da bodo sprejeti v katerega od študentskih domov. Študentski domovi Ljubljana dodatne namestitve za študente napovedujejo za leto 2027, letošnja generacija novincev pa se bo zaradi prenove enega od domov v Mestnem logu vseljevala nekoliko počasneje. Do konca letošnjega koledarskega leta bo tako za novince 450 ležišč manj kot običajno.
Vse večje generacije, število postelj pa ostaja enako
»Število vlog narašča, ker se populacija veča. Leta 2027 k nam po dolgih letih prihaja prva generacija, ki je štela več kot 20 tisoč rojenih otrok v enem letu,« še večjo potrebo po posteljah za študente napoveduje Igor Brlek iz Študentskih domov Ljubljana (ŠDL). Ljubljana ostaja največje študijsko središče in prva študijska izbira tudi za mlade iz Primorske. Vsega skupaj je v tamkajšnjih študentskih domovih že več let zapovrstjo le nekaj več kot sedem tisoč postelj, kar je nekaj sto postelj manj kot leta 2018.
»V ŠDL smo že leta 2018 v sodelovanju s pristojnim ministrstvom na našo pobudo preverili ustreznost potencialnih lokacij v Ljubljani,« pravi Brlek. Za gradnjo novih domov so določili lokaciji na Roški in Gerbičevi. Oba domova naj bi bila zgrajena do leta 2027. Zagotovila na bi dodatnih 540 ležišč oziroma sedemodstotno povečanje trenutnih kapacitet. Vendar pa bi v Ljubljani potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč, zato se v ŠDL zavzemajo za gradnjo novega doma s 380 posteljami na Litostrojski cesti.
Še okoli tisoč subvencioniranih namestitev je študentom Univerze v Ljubljani na voljo v dijaških in zasebnih domovih ter pri zasebnikih s subvencijo.
Letos dobre novice le z Univerze na Primorskem
Dobre novice, o katerih smo že večkrat poročali, pa letos prihajajo z Univerze na Primorskem (UP). Z oktobrom se bo v njene študentske domove lahko vselilo več študentov, saj so v Prisojah v Kopru prenovili dodatno stavbo s sobami za 82 oseb. Še dodatnih 55 študentskih ležišč so Študentski domovi UP spomladi uredili v nekdanjem Garni hotelu Pristan. Kljub tem pridobitvam pa bi koprska univerza še vedno potrebovala dodatnih tisoč postelj.
Univerza v Novi Gorici svojega študentskega doma sploh (še) nima, zato 25 postelj za njihove študente zagotavljajo drugi ponudniki. Ocenjujejo, da bi za svoje študente potrebovali vsaj sto postelj in načrtujejo, da bi jih uredili v Novi Gorici in Ajdovščini.
Septembra in oktobra najbolj pestro
V takšnih okoliščinah študentom, ki presegajo cenzuse za vselitev v dom ali obtičijo v čakalni vrsti, ne ostane drugega, kot da stanovanje najamejo po tržni ceni ali se vsak dan vozijo v študijsko središče. »Ogromno najemodajalcev se usmerja v oddajo študentom – pogosto zato, ker lahko več zaslužijo, če stanovanje oddajajo po sobah oziroma vse pogosteje celo po posteljah. Ker se pogodbe v največ primerih sklepajo za eno leto ali 11 mesecev, se v septembru in oktobru na najemnem trgu sklene največ novih pogodb,« pestro dogajanje na najemnem trgu v tem času pojasnjuje Maša Hawlina, sociologinja, ki se na Inštitutu za študije stanovanj in prostora ukvarja z vprašanji stanovanjske preskrbe.
Razlog, da se najemne pogodbe sklepajo oktobra, je tudi kratkoročno oddajanje stanovanj turistom, kar je še posebej razširjeno v Istri. Najemniki se morajo konec maja izseliti, z oktobrom pa se lahko vrnejo. »Ta praksa je izredno problematična, saj so se najemniki prisiljeni dvakrat na leto seliti in v poletnem obdobju iskati druge, pogosto nekakovostne rešitve, na primer spanje na tleh pri kolegih ali vrnitev v domač kraj, kjer morda nimajo možnosti za delo, socialne mreže ali urejenih družinskih odnosov.«
Najemniki so v šibkejšem položaju
Maša Hawlina vsem, ki sklepajo najemno razmerje, svetuje, naj si na portalu Najemniški SOS preberejo, na kaj morajo biti pozorni pred najemom in kakšna naj bo najemna pogodba. Primerov nepravilnosti, ki bi jim lahko rekli ekstremni ali ekscesni, je namreč vse več.
»Zaradi velikega povpraševanja in možnosti velikih dobičkov od oddaje v zadnjih letih vidimo, da se najrazličnejše kletne prostore, shrambe in podobno oddaja kot 'garsonjere' ali kot 'enosobna stanovanja s skupno kopalnico'. Zmeraj več je tudi oddajanja postelj namesto sob, kar najemodajalcu prinese večji zaslužek. Ogromno je torej stanovanjskih enot, ki ne omogočajo osnovnih standardov bivanja, primerne svetlobe, dovolj osebnega prostora, a tudi te praviloma dokaj hitro najdejo najemnike, ki si preprosto ne morejo privoščiti drugega.«
Zaradi pomanjkanja stanovanj v nekaterih mestih so najemniki v šibkejšem položaju in nimajo pogajalske moči. »V trenutnem stanju, ko je povpraševanja po najemnih stanovanjih veliko, ponudba razmeroma majhna, državni nadzor nad najemnim trgom pa praktično neobstoječ, lastniki postavljajo vse več pogojev, so diskriminatorni do določenih družbenih skupin, kršijo pravice najemnikov, ter zahtevajo vse višje najemnine – pogosto za vprašljivo kakovost,« črto pod trenutnimi razmerami potegne sociologinja.
Dodatni študentski domovi so potrebni in bi vsaj malo pripomogli k lajšanju pritiska na najemnem trgu, ne bi pa rešili težave, meni. Da bi lahko prek najema prišli do stabilne stanovanjske rešitve, ki ne bi vsako leto zahtevala večjega deleža najemnikovih prihodkov, bi morala država sprejeti še vrsto drugih ukrepov. »Med te ukrepe gotovo spadajo resna regulacija najemnega trga, ki bi zajemala omejevanje najemnin in spodbujala sklepanje dolgoročnih najemnih pogodb, povečan nadzor najemnega trga ter sankcioniranje kršitev najemniških pravic, regulacija in omejevanje kratkoročnega oddajanja turistom, javne investicije v gradnjo neprofitnih stanovanj in še bi lahko naštevali,« pravi Maša Hawlina.
