Profimedia

Poslanci so v današnji drugi obravnavi s 43 glasovi za in enim proti sprejeli dopolnilo Svobode, s katerim lahko zdravnik bolniku konopljo predpiše za katerokoli indikacijo ali stanje, vendar posameznemu bolniku vsak mesec največ za enomesečno zdravljenje.

Zdravnik lahko posameznemu bolniku prvič predpiše konopljo za medicinske namene na recept šele po predhodnem zdravniškem pregledu. Po preteku 12 mesecev od zadnjega zdravniškega pregleda pa je treba za nadaljnje predpisovanje konoplje za medicinske namene ponovno opraviti zdravniški pregled, še izhaja iz dopolnila.

Glavni cilj predloga zakona je po besedah predlagateljev zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene. Predpisovanje konoplje za medicinske namene bo možno po strokovni presoji zdravnika za katerokoli indikacijo ali stanje.

To bo možno predpisati največ za enomesečno zdravljenje na neobnovljivi recept, pred prvim receptom pa je treba opraviti zdravniški pregled v ambulanti in potem tega ponoviti čez leto dni.

Po oceni poslanke Sare Žibrat iz Gibanja Svoboda je zakon revolucionaren tudi za gospodarstvo, saj ne predvideva monopola na področju proizvodnje in pridelave konoplje za medicinske namene, temveč bo za dovoljenje lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo ustrezalo zakonskim pogojem. Med prednostmi predloga zakona je izpostavila tudi odpravo nepotrebnih birokratskih ovir, ki jih poznajo v drugih državah, kjer imajo monopol in obvezen državni odkup vse pridelane konoplje.

Za proizvodnjo konoplje in za promet s konopljo bosta potrebni ločeni dovoljenji. Dovoljenja za proizvodnjo in dovoljenja za promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene. Rok dovoljenj je 15 let z možnostjo podaljšanja.

Posest konoplje za medicinske namene je dovoljena posameznikom, ki pridobijo konopljo na podlagi zdravniškega ali veterinarskega recepta ali pa so preiskovanci v okviru kliničnih preizkušanj.

V SD predloga zakona ne podpirajo, saj menijo da ne uresničuje referendumske volje ljudi, da je vsebinsko pomanjkljiv in da ne vsebuje jasne regulacije. A so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali.

O predlogu zakona bodo poslanci dokončno odločili v okviru tretje obravnave na naslednji seji.

Še pred današnjim glasovanjem pa so v zunajparlamentarnih strankah Pirati, Zeleni Slovenije in Naša prihodnost poslance pozvali k zavrnitvi zakonskega predloga, ki po njihovem mnenju ne odraža volje volivcev, ni rezultat stroke, pač pa interesnih skupin. V nasprotnem primeru napovedujejo zakonodajni referendum.

Žibrat je medtem v odzivu za STA dejala, da upa, da ne bodo tisti, ki so razočarani, ker njihovih tem ne urejajo v zakonu o medicinski rabi konoplje, rušili zakona na plečih slovenskih bolnikov. "Naj spomnim, da noben zakon o konoplji, ki je urejal osebno rabo, medicinsko rabo in industrijsko rabo, ni prestal parlamenta. Najbolje je, da stvari urejamo po korakih, tudi v sodelovanju s stroko, ki bo morala vse to nadzirati," je dejala. Dobre rešitve bodo zagovarjali tudi na morebitnem referendumu, je še zatrdila.