Profimedia

Trump naj bi po navedbah virov med drugim razmišljal o napadu ameriških sil na iranski jedrski objekt Fordov, navaja britanski BBC. Ta je zakopan globoko v goro, za njegovo uničenje pa bi bile potrebne posebne 14-tonske bombe za uničevanje bunkerjev, ki pa jih po navedbah ameriške televizije CNN lahko "dostavijo" le ameriški bombniki B-2.

Kriza na Bližnjem vzhodu

Ali premiki ameriških vojaških letal nakazujejo, da se Trump pripravlja na vojno z Iranom?

Ameriški predsednik je sicer v sredo povedal, da se še ni odločil glede vojaškega posredovanja v konfliktu med Iranom in Izraelom, češ da bo to morda storil, morda pa ne. Opozoril je, da mu je potrpljenje glede Irana pošlo. Islamsko republiko je zopet pozval k brezpogojni predaji, ki pa jo v Teheranu zavračajo.

Po njegovih besedah je Iran že sporočil, da si želi pogajanj. Zatrdil je, da so v Teheranu celo predlagali, da bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v Beli hiši.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pred tem ZDA posvaril pred morebitno vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru je zatrdil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na vsiljen mir. Trumpu je tudi sporočil, da grožnje na Irance nimajo vpliva in da naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

V prizadevanja za končanje konflikta se je vključila tudi Evropa. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas so se tako v ponedeljek po telefonu o konfliktu in iranskem jedrskem programu pogovarjali z iranskim zunanjim ministrom. Kot so sporočili iz Bruslja, so Iran pozvali k zmanjšanju napetosti in vrnitvi k pogajanjem o iranskem jedrskem programu, ki jih je Teheran prekinil po izraelskih napadih.

Omenjeni zunanji ministri naj bi se po poročanju Reutersa v petek na pogovorih o iranskem jedrskem programu z iranskim kolegom sestali v Ženevi. Agencija je od nemškega diplomatskega vira še izvedela, da so pogovori usklajeni z ZDA, na njih pa naj bi skušali pridobiti zavezo Teherana, da bo njegov jedrski program samo civilne narave. To sicer Iran trdi že leta.

Iz ameriškega zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da se bosta danes v Washingtonu sestala ameriški in britanski zunanji minister, Marco Rubio in David Lammy. V središču pogovora bo po pričakovanjih Iran, še navaja BBC, ki dodaja, da po njihovih informacijah ZDA še niso uradno zaprosile Londona za uporabo britanskih vojaških oporišč na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu ali na Cipru za napade na Iran. Britanski vir je ob tem dejal, da v Washingtonu menijo, da so na mizi "vse možnosti", da pa ni popolne slike o ameriških namerah.

Iz regije poročajo o kopičenju ameriških sil, a tudi o njihovem premeščanju iz oporišč, ki bi lahko bila tarča iranskih napadov. Po poročanju BBC je skupina plovil pod vodstvom letalonosilke Nimitz iz jugovzhodne Azije na poti v Perzijski zaliv, kjer se bo pridružila drugi skupini plovil pod vodstvom letalonosilke Carl Vinson. Različni sledilci letov so opazili tudi premike različnih bojnih letal in tankerjev za oskrbo z gorivom iz Evrope.

Agencija Reuters medtem na podlagi izjav dveh neimenovanih ameriških uradnikov poroča, da je ameriška vojska nekatera letala premestila iz ameriškega letalskega oporišča v Katarju Al Udeid, iz pristanišča v Bahrajnu, kjer je peta ameriška flota, pa bojne ladje.

Ameriško veleposlaništvo v Katarju je medtem danes svojemu osebju delno omejilo dostop do oporišča Al Udeid, ki je največje ameriško oporišču na Bližnjem vzhodu, nahaja pa se v puščavi blizu Dohe. Ameriške državljane je "v luči regionalnih sovražnosti" pozvalo k večji previdnosti.